Digitalna knjižnica

Davorin Koren je človek, ki se s pašništvom in pridelavo sira ukvarja poklicno in zasebno. Po poklicu je živilski tehnolog, ki se je specializiral za sirarstvo. Zaposlen je kot vodja Službe za razvoj pri JZ Triglavski narodni park in v sklopu delovnih obveznosti med drugim obiskuje planine in kmetije, kjer sirarjem pomaga z nasveti pri težavah glede izdelave sira.

Strokovna serija, ki izhaja od leta 1990. Izhaja občasno in pokriva različne teme. Predstavlja strokovne projekte Triglavskega narodnega parka. Tema te serije je Jelenjad v Triglavskem narodnem parku- v lovišču s posebnim namenom Triglav.

Dve leti je minilo od odprtja planinskega muzeja v Mojstrani, gotovo ene najpomembnejših pridobitev za vse ljubitelje gora in zgodovine človekovih dejavnosti, povezanih z njimi.

Vsak osemtisočak Himalaje je samosvoj – in tudi vsak vzpon nanj je, kot pravijo alpinisti, zgodba zase. 8035 m visoki Gašerbrum II neupravičeno sodi med lažje osvojljive vrhove tega sveta, saj lahko postreže s prav takšnimi pastmi kot katerikoli izmed velikanov Himalaje. To so spoznali tudi slovenski alpinisti. V filmu se prepletata zgodbi dveh odprav: prva je bila leta 1986, ko je bil ta vrh osvojen kot drugi osemtisočak v okviru odprave, in osemnajst let kasneje še druga – to je bila univerzitetna odprava, ki si je za cilj postavila smučanje s tega vrha. V filmu pa se kot tretja zgodba vplete tudi vzpon na nekoliko nižji himalajski vrh, ki je po zahtevnosti primerljiv s slovitim K2 – Gašerbrum IV. Ta je leta 1995 terjal svoj davek – izvrstnega slovenskega alpinista Slavka Svetičiča.

Trditev, da so bili na kamnitem Krasu nekoč številni premogovniki, je za mnoge presenetljiva. Očitno: neposreden zgodovinski spomin je prekratek in geografsko omejen, raziskav in pisnih virov je malo in še ti so omejeni na stroko (geologi, občinski kataster). A na Krasu so bili številni premogovniki, ki so generacijam kopačev – rudarjev – prinesli lepe zaslužke.

Rdeči seznam ogroženih vrst gliv (Fungi) je bil v Sloveniji objavljen leta 2010, leto kasneje pa mu je sledila še Uredba o zavarovanih prostoživečih vrstah gliv. Pripravila sem analizo gliv z Rdečega seznama, da bi ugotovila, kako jih varovati z ukrepi varstva, ki jih uresničuje Zavod RS za varstvo narave. Vrste gliv sem razdelila v šest skupin. Glive z znanimi ekološkimi zahtevami sem ločila po rastiščih na travniške, lignikolne, gozdne in močvirne. Za vrste s podobnimi ekološkimi zahtevami sem zbrala dejavnike ogrožanja in priporočila za njihovo ohranjanje. V posebno kategorijo sem uvrstila glive, o katerih nimamo dovolj podatkov o njihovi razširjenosti, in glive, ki so ogrožene zaradi prekomernega nabiranja in uničevanja trosnjakov. Mnoga priporočila za ohranjanje gliv so v Sloveniji že določena z različnimi zakoni in uredbami. Nekatere vrste gliv lahko varujemo z že obstoječimi načini varstva narave.

Pašni red je dokument, ki določa pravila rabe skupnega pašnika: opravljanje paše na planini, delitev dela znotraj pašne oziroma agrarne skupnosti in opravljanje drugih del, tudi takih, ki prispevajo k trajnostnemu ohranjanju planine. Z vključitvijo naravovarstvenih vsebin bi lahko prevzel tudi vlogo načrta trajnostne rabe naravnih dobrin, ki so temelj upravljanja območij Natura 2000 v Sloveniji. Članek predstavi tudi zgodovino, vsebino in zakonska izhodišča pašnega reda.

Kakor je Indija Koromandija prispodoba pravljične dežele blagostanja, kjer dobrote nikoli ne presahnejo, tako je Pokljuka, največja planota naših Julijskih Alp, sinonim za tuzemne lepote narave in neizčrpen vir navdiha svojim obiskovalcem. Le kje drugje lahko v enem samem dnevu doživite takšno krajinsko pestrost, sprostite dušo in telo skozi toliko aktivnosti in s seboj odnesete vznemirljive vtise! Kolobarjenje letnih časov vse te možnosti le še pomnoži, saj je na Pokljuki sezona ves čas na vrhuncu.

V pričujočem besedilu avtorica razpravlja o teoretskih in metolodoških izzivih pri razumevanju kompleksnosti procesov produkcije in ohranjanja dediščine v Triglavskem narodnem parku (TNP), v katerem je poudarjeno predvsem razmerje med naravo in kulturo oz. naravno in kulturno dediščino. Kot edini slovenski narodni park je TNP središčni kraj nacionalne dediščine, predstavlja pa tudi enkratno pokrajino s številnimi naravnimi in kulturnimi elementi dediščine. Osrednji izziv pri razumevanju dediščine v parku je v njeni raznovrstnosti. Avtorica premišlja, do katere mere lahko uporaba koncepta kontigvitete, kakor ga je postavil Maxwell, in mapiranje polj kontigvitete, v katerih se raznovrsnost izraža in prakticira, omogočata analizirati, kako se na različne načine in skoz čas opredeli, izraža in udejani razmerje med naravo in kulturo oz. med naravno in kulturno dediščino.

V Triglavskem narodnem parku (TNP) kot največjem zavarovanem območju v Republiki Sloveniji se naravovarstveni nadzor izvaja že od leta 1981. Njegova učinkovitost na ravni regulacije in izvajanja predpisov doslej še ni bila raziskana, zato je bila v letu 2011 opravljena poglobljena normativna, empirična, historična in primerjalnopravna analiza pooblastil nadzornikov, zlasti njihovega cilja, pravne narave, obsega in zahtevnosti. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da so pooblastila predvsem prekrškovna in ne upravna, pogosto nejasna in le delno smiselno umeščena v kontekst javne službe in TNP kot javnega zavoda. Vendar se po novem zakonu o TNP iz leta 2010 ta pooblastila še povečujejo. Razkorak med zakonodajo in teoretičnimi spoznanji upravnopravne znanosti pa nujno vodi v (pre)nizko stopnjo učinkovitosti varstva področne javne koristi v praksi. V okviru raziskave je bil zato oblikovan predlog modela pooblastil nadzornikov de lege ferenda, ki naj bi omogočil optimalno zaščito ohranitve narave v zavarovanem območju, zlasti definiranje ukrepov v zakonu iz prekrškovnih v primarno upravno-ureditvene ukrepe ter redefinicijo naravovarstvenega nadzora kot dela državne inšpekcijske službe.

V Julijskih Alpah, na pl. Klek na Pokljuki in v Triglavskem pogorju (Lazovški preval, Ogradi, Mišelj vrh, Koštrunovec) smo opazili svetlorožnato cvetoče murke, ki smo jih po barvi in obliki socvetja, po zgradbi posameznega cveta in po času cvetenja določili za vrsto Nigritella widderi. Ta vzhodno-alpsko-apeninska vrsta je novost v flori Julijskih Alp in Jugovzhodnih Alp nasploh. Opisali smo njena rastišča in s fitocenološko tabelo predstavili združbe alpinskih travišč na karbonatni podlagi, v kateri poleg nje rastejo še nekatere druge vrste iz rodu Nigritella, najbolj pogosto vrsta Nigritella bicolor.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Ker nam je mar!; Tla- "skritit" del narave; Enostavna mladomesečina še vedno na Malem polju; Stik s pretekostjo; Narava odslej še bliže otrokom; Info točke Triglavskega narodnega parka; Slow tourism- kjer doživetja ustavijo čas; Acroni- vse bolj skrbno ravnanje z odpadki; Ali so vzrok visokih koncentracij delcev PM10 tudi ognjemeti?.