Digitalna knjižnica

Obsega temeljne podatke o naravnih nevarnostih in naravnih nesrečah.

V prispevku so obravnavni vplivi podnebnih sprememb na turizem v alpskih regijah s poudarkom na občini Bovec. Predstavljene so podnebne značilnosti Zgornjega Posočja, medtem ko so s pomočjo statistične obravnave izpostavljeni trendi podnebnih in hidroloških spremenljivk. Predstavljeni podnebni scenariji nam omogočajo vpogled v prihodnost in kaj občino Bovec čaka v smislu vpliva na turistično ponudbo. Obravnavani so tudi turistična slika Bovškega, sestava gostov in kakšen pomen ima turizem za krajevno gospodarstvo. V delu je predstavljeno tudi, s kakšnimi težavami se spopadajo podobni kraji v alpskem območju ter kakšne nove oblike turizma načrtujejo in izvajajo, da bi omilili vpliv podnebnih sprememb na krajevno turistično gospodarstvo. V zaključku je predstavljeno, kateri ukrepi bi lahko bili smiselni za bovško občino in kako bi se morala turistična ponudba preoblikovati, v smislu prilagajanja turizma, ki predstavlja pomemben delež v dohodku občine, na podnebne spremembe.

Dokumentarna serija Planet Zemlja (III.) nas popelje na neverjetno popotovanje po različnih življenjskih okoljih, ki jih najdemo na Zemlji. Čeprav so se ta tudi v preteklosti vedno spreminjala, se je zaradi segrevanja planeta, ki ga povzroča človek, ter širjenja površin za kmetijsko, gospodarsko in poselitveno rabo zdaj ta proces tako pospešil, da nekatere živali komaj še lovijo korak z njim.

Obiskali smo Loško dolino, kjer produkt opazovanje rjavega medveda v naravi, postaja najbolj prepoznaven element njihove turistične ponudbe. Iščete samotne kotičke? Potem se v tem letnem času odpravite na ribolov na Kočevsko jezero ali pa obnovite svoje veščine preživetja v naravi. V oddaji pa tudi o varni odpravi visokogorja, ki je tudi v tem pozno jesenskem času močno obiskano.

Z geografi ZRC SAZU je ekipa oddaje Na lepše merila še poslednje ostanke Triglavskega ledenika pod Kredarico. Stanje ledenika pa je osupnilo celo raziskovalce. Kaj so "mirna območja" v Triglavskem narodnem parku in kako v Bohinju vzpostavljajo vez med kmetijstvom in turizmom?

Prekmurje je pregovorno najbolj raven del Slovenije, a Goričko je geografska izjema sredi velike Panonske nižine. Blago nagubano goričko gričevje vpliva na navade, način življenja in gospodarstvo. Film prikazuje ljudi, njihov način življenja in prelepo pokrajino Goričkega, ki jo mnogi primerjajo z italijansko Toskano. Goričko odkrivajo tudi drugi prebivalci Slovenije, ki so si tam ustvarili dom in okolje za svoje delo.

V tej številki si lahko, poleg namigov kaj početi v parku in napotkov za obisk, preberete tudi: Odgovorno in varno v gore pozimi; Kakovost narave in ljudi- Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka; Zaradi podnebnih sprememb je zelena infrastruktura vse bolj pomembna; Ponižno in previdno. Tudi tako je lahko fantastično.

Vodnik za mlade obiskovalce Triglavskega narodnega parka je namenjen otrokom, da na preprost in razumljiv način izvedo veliko novega o fantastični raznolikosti življenja – biodiverziteti. V tej številki časpisa si lahko preberete; Varstvo je obstoj!; Poplave 2023; Kaj počnejo opraševalci pozimi; Dormanca- Zimsko spanje semen; Od semena do krožnika.

Svet se letos spopada z najobsežnejšimi požari v naravi. V Kanadi so našteli več kot 6400 gozdnih požarov, ki so zajeli površino osmih Slovenij. Na stotine požarov je letos na desetkrat večji površini, kot je Ljubljana, prizadelo tudi Grčijo. Pri nas je bil eden najhujših požarov lani, ko je gorelo na našem Krasu. Kakšne so posledice požarov v naravi na rastje in tla? Kakšen je leto po požaru naš Kras? Rastline so različno odporne proti ognju in visokim temperaturam. Črni bor je naša proti ognju najodpornejša drevesna vrsta. Kako požar vpliva na druga drevesa? V nekaterih delih sveta pa so požari naraven, ponekod celo nujen pojav.

Zaradi skrajnih vremenskih nihanj se turizem na največjem presihajočem jezeru v Evropi spreminja. Kako se obnese omejevanje obiska v Križni jami in kako podnebne spremembe vplivajo na jamski habitat Planinske in Ledene jame.

Magistrsko delo se osredotoča na načrtovanje rešitve, ki bi opolnomočila uporabnike nemonitoriranih vodnih zajemov. V raziskovalno-analitični fazi je bilo ugotovljeno, da kar 20 % Slovencev živi na področjih, ki niso del javnega vodovodnega sistema in posledično vodna zajetja niso redno vzorčena. Takšna situacija je predvsem prisotna v bolj goratih predelih, kjer morajo vodo prekuhavati ali uporabljati drugačne načine prečiščevanja. Obravnavano področje testne lokacije je znotraj Triglavskega narodnega parka na izviru Lipnik, kjer so bile zaznane povišane vrednosti bakterij E. coli. Predlagana rešitev je sistem keramičnih vodnih filtrov, ki so proizvedeni s tehnologijo 3D-tiska gline. Filtri so primerni za odročne lokacije, saj za svoje delovanje ne potrebujejo električne energije in rednega oskrbovanja. S kombinacijo giroidne strukture in s principom delovanja Arhimedovega vijaka izkoriščajo tok vode, v kateri se nahajajo, in delujejo avtonomno. Prebivalcem in mimoidočim zagotavljajo čisti vir pitne vode in s tem opolnomočijo skupnosti. V sklopu magistrskega dela je bila razvita tudi modifikacija filtrov za lokacije, kjer ni mogoč izkoristek rečnega toka in je dostopna osnovna infrastruktura.