Digitalna knjižnica

Ali bomo alpske živali v bodoče le opazovali v naravi ali pa samo v živalskih vrtovih, je odvisno samo od nas. Vsakdo naj po svojih močeh prispeva, da bodo življenjski prostori alpskih živali, kjer bodo lahko živele primerno življenje in se nemoteno razmnoževale, obvarovani.

Alpe so Zemlja v malem: kot se rastlinski svet spreminja od ravnika proti tečajema, se spreminja tudi od dolin proti vrhovom; kot so območja ob ravniku pokrita z gozdovi, obtečajna pa z večnim snegom, je vznožje Alp gozdnato, vrhovi pa so dolgo, če so dovolj visoki, tudi trajno zasneženi.

Do doma, do Bohinjske Bele, se je v meni nabiralo zmagoslavje. Prepričan sem bil, da me bo razgnalo od tega, če ne bom mogel nekomu najnatančneje povedati vsako podrobnost, vsako malenkost s te poti. Toda ko sem planil domov, ko sem pričakoval, da se bo iz mene usul plaz besedi, sem samo odložil nahrbtnik in dejal: »Mama, na Triglavu sem bil …« In se zjokal od sreče.

V članku so preudarjene različne možnosti, kako zajeti nekaj denarja za programe TNP od obiskovalcev, govora je predvsem o vstopninah, parkirninah in cestninah.

Izsledki o naravnem razvoju gozda v Triglavskem narodnem parku, še posebej raziskava optimalne razvojne faze: struktura, razvoj sestoja in koreninskega sistema v subalpskem smrekovem gozdu.

Odnos družbe in posameznikov do krajinskih vrednot narodnega parka, do tako imenovane kulturne krajine, je odvisen od človeške kulture. Koliko je te kulture v nekem narodu, vidimo v vrednotenju najbol j značilnih in dragocenih predelov, s katerimi se narod predstavlja svetu. Takšne predele, zaradi izjemnih krajinskih' vrednot trajno zavarujemo in se zaradi njih marsičemu zavestno odpovedujemo. Odtod tudi lepo ime — narodni park. Zal, za marsikoga in marsikdaj samo lepo ime! Razumevanje vsebine in smisla pojma »narodni park« je, milo rečeno, zelo različno. Širina in kulturni odnos sta večkrat pomanjkljiva, največkrat pa ju sploh ni.

Ko se lotevamo problematike TNP, nam je živo v zavesti, da je bilo in je dejansko ali pa vsaj potencialno še dovolj izrazito to območje razširjen gospodarski in življenjski prostor vasi v dolini. Planine in gozd so redile domačine. Veliki osebni in skupni napori pa trdna organizacija srenjskih skupnosti so bili potrebni, ko so domačini vsako leto znova kultivirali gorski svet za potrebe svojega gospodarstva. Ob tem so se tudi na globlji, intimnejši ravni domačinov spontano tkale trdne vezi, s katerimi so na ta svet priklenjeni. Kar človek premaguje z največjimi napori, to se najmočneje vtisne v zavest. V tem pogledu sta si alpinist in kmet po duši sorodna, čeprav so motivi za to sorodnost različni.

Alpinizmu se je posvečal od 1969 in se mu povsem podredil. Uvrstil se je med najuspešnejše slovenske alpiniste svoje generacije. Opravil je nad 350 vzponov vseh težavnostnih stopenj po Evropi, Afriki in Severni Ameriki. Veliko je plezal sam, izvedel več kot 30 prvenstvenih vzponov doma in na tujem, nekaj zahtevnih zimskih ponovitev in več ekstremnih smučarskih spustov. Med najpomembnejšimi plezalskimi dosežki sta na primer: prva zimska ponovitev Trikota in prvenstveni vzpon (Jernejev steber) v severni steni Dolgega hrbta, Salathe v južni steni El Capitana (ZDA). Bil je med redkimi na svetu, ki so se povzpeli na tri osemtisočake: Makalu (1975), Gašerbrum (1977) in Everest (1979), vse po novih prvenstvenih smereh.

Roman Pretrgana naveza (1971) Antona Ingoliča pripoveduje o tragični nesreči dveh alpinističnih navez.

Raziskave kraškega sveta in popis kraških pojavov na območju Triglavskega narodnega parka.

Opis vrst metuljev na območju Triglavskega narodnega parka, 3. del.