Digitalna knjižnica

Povezave med zavarovanimi območji, turizmom in razvojem podeželja smo preučevali na primerih Triglavskega narodnega parka in Kozjanskega parka. Na vsakem območju je bilo anketiranih 200 lokalnih prebivalcev. Glede na dobljene rezultate lahko zaključimo, da preučevani zavarovani območji omogočata razvoj podeželskega turizma. Da je razvoj turizma v zavarovanih območjih uspešnejši od razvoja turizma izven zavarovanih območij, ne moremo trditi. Anketirani prebivalci Triglavskega narodnega parka med vsemi gospodarskimi panogami najbolj podpirajo razvoj turizma na območju (86,5 %), kar pa ne velja za anketirane prebivalce Kozjanskega parka, ki se najbolj strinjajo z usmeritvijo območja v kmetijstvo ter razvoj malega podjetništva in obrti. Vseeno ni zanemarljivo dejstvo, da se kljub temu visok delež anketiranih prebivalcev Kozjanskega parka strinja, da bi se moralo območje osredotočiti na razvoj turizma (74,5 %). Da je priložnost zavarovanega območja v boljših možnostih za poslovanje v turizmu, se strinja skoraj polovica anketiranih prebivalcev Triglavskega narodnega parka (47 %) in le 15 % anketiranih prebivalcev Kozjanskega parka. Iz tega lahko sklepamo, da Triglavski narodni park nudi več priložnosti oziroma dodatnih možnosti za poslovanje v turizmu kot pa Kozjanski park. Na zavarovanem območju, kjer je turizem bolj razvit (Triglavski narodni park), anketirani prebivalci menijo, da so strategije varstva narave manj uspešne, in občutijo več negativnih obremenitev turizma (promet in gneča, višje cene). Nasprotno pa v primeru, kjer je turizem na zavarovanem območju manj razvit (Kozjanski park), anketirani prebivalci opažajo, da so strategije ohranjanja narave uspešnejše in da jih turizem manj obremenjuje.

V tej številki časopisa si lahko preberete: "Srcu najbolj škodi razburjanje"; V dolini Kneže; Dejanost TNP v času predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji; Mednarodni festival Alpskega cvetja; Odprtje Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani.

Po dolgoletnih bolj ali manj uspešnih usklajevanjih in številnih razpravah je Državni zbor Republike Slovenije 17. junija 2010 v tretjem branju sprejel Zakon o Triglavskem narodnem parku. Od 72 navzočih poslank in poslancev jih je za zakon glasovalo 71. V uradnem listu je bil objavljen 30. 6. 2010 z razglasitvijo predsednika republike (Uradni list RS št. 52/2010), v veljavo pa je stopil 15. 7. 2010. Vsebina zakona je razdeljena na deset poglavij, ki opredeljujejo območje narodnega parka, varstveno območje, ožje zavarovano območje, razvojne usmeritve, pravila ravnanja in varstveni režim, upravljanje parka in načrt upravljanja, financiranje, nadzor in kazenske določbe za kršitelje.

Ob odprtju slovenskega planinskega muzeja smo zbrali nekaj izjav posameznikov, ki so pomembno prispevali k izgradnji.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Alpska konvencija, Novo upanje za Alpe; Dejavnost Triglavskega narodnega parka v času predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji; Izumiranje vrst- kaj imamo pri tem ljudje?; Izviri- stičišče dveh svetov; Šmarnica in pogorelček; Kulturna krajina v Triglavskem narodnem parku (Izjemne krajine); Naravi, obiskovalcem in upravljalcem prijaznejši prometni režimi v Alpskih dolinah in na planinah; Sodelovanje Triglavskega narodnega parka pri čiščenju Slovenije; Po Slovenski planinski poti skozi Triglavski narodni park (2. del); Program ogranjanja biotske in krajinske pestrosti na Pokljuki.

Izletniški vodnik Pravljične poti v zgodovino je drugi vodnik avtorice Irene Cerar in nadaljevanje uspešnice Pravljične poti Slovenije. V knjigi je zbrala 50 ciljev za družinske izlete, ki so pokrajinsko in kulturnozgodovinsko izjemno raznoliki. Vodijo h gradovom, gradiščem, rimskodobnim spomenikom, mestnim obzidjem, vojaškim utrdbam, starim cerkvicam in samostanom ter mlinom …

Ugotavljali smo razširjenost posameznih vrst dvoživk v Krakovskem gozdu in značilnosti njihovega življenjskega prostora. Terensko delo je potekalo od februarja do septembra leta 2007. V 35 terenskih dneh smo pregledali 439 lokalitet in na 268 potrdili, da jih naseljuje vsaj ena vrsta dvoživk, skupno pa smo našli 13 vrst ter eno hibridno obliko. Dvoživke v Krakovskem gozdu za svoja razmnoževalna in poletna bivališča izbirajo različne tipe vodnih teles. Našli smo jih v razmeroma stalnih vodnih telesih z zelo različnimi površinami in globinami, ki so redko presegale 40 cm. Vodna telesa so bila praviloma poraščena z makrofiti in obdana z gozdnimi sestoji hrasta in gabra. Dvoživke v Krakovskem gozdu za življenjski prostor redko izberejo potoke. Nekatere vrste izbirajo lokalitete značilno selektivno, druge pa povsem nespecifično. Rezultati kažejo, da na pojavljanje dvoživk v vodnih telesih Krakovskega gozda v največji meri vplivajo vegetacijska pokrovnost, povezanost z gozdom in stabilnost vodnega telesa.

Naravovarstvene smernice so v današnjem času temeljni dokument, ki usmerja s katerimkoli planom načrtovane ureditve in dejavnosti na način, da v največji možni meri ohranjajo naravovarstveno pomembne vsebine. Skozi zgodovino se je pristop k usmerjanju poseganj v naravo spreminjal glede na razpoložljivo znanje, podatke, zakonodajo in družbenopolitične ureditve. Prispevek prikazuje pot razvoja usmerjanja posegov v naravo od samih začetkov, Spomenice iz leta 1920 pa do današnje ureditve in vizije nadaljnjega razvoja.

V članku so predstavljene najpogosteje uporabljene metode za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev na varovanih območjih narave. Članek je rezultat študije, opravljene v okviru transnacionalnega projekta NATREG, in sicer v sklopu izdelave Skupne strategije upravljanja (za)varovanih območij v jugovzhodni Evropi. Študija je pokazala, da je izbira metode odvisna od tehničnih, institucionalnih, uporabnih in finančnih vidikov. Veljavnost in zanesljivost rezultatov sicer določata tehnično primernost uporabe nekega postopka ali orodja vrednotenja, vendar sta poglavitna kriterija za dokončno izbiro metode samo vrednotenje in uporabnost rezultatov.

Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo sta v Sloveniji začeli veljati novi uredbi o zavarovanih prosto živečih vrstah rastlin in živali. Članek analizira mnenja in dovoljenja, izdana na podlagi teh dveh uredb. Za analizo smo uporabili podatke Zavoda RS za varstvo narave in Agencije RS za okolje. Analize se nanašajo na obdobje od 1. maja 2004 do konca leta 2009. V analizah smo upoštevali samo posege, za katere je bila potrebna strokovna presoja o vplivu posega na ohranitev ugodnega stanja vrste. 93 % mnenj je bilo pripravljenih za posege v zavarovane prosto živeče živalske vrste. 89 % vseh mnenj je pozitivnih, večina negativnih mnenj pa se nanaša na preprečevanje resne škode. Po številu izdanih mnenj prevladujejo mnenja, ki se nanašajo na žuželke (Insecta) (26 %) ter sesalce (Mammalia) (24 %). Najpogostejši razlog za poseg je raziskovanje. Najpogostejši način posega je odvzem iz narave (živali: 92 %, rastline: 94 %), število odvzetih osebkov pa je majhno. Večina dovoljenj za posege v populacije zavarovanih prosto živečih živalskih vrst je bila izdana za obdobje do enega leta, sledijo pa dovoljenja, ki so bila izdana za dobo 4-5 let. Pri skoraj polovici mnenj posegi niso bili geografsko omejeni. Za ocenjevanje kumulativnega vpliva posegov na lokacijo so ključnega pomena kvalitetna poročila o opravljenem posegu.

Planinski vodnik Karavanke Klemna Janše je napisan po tradicionalnem konceptu vodnikov, ki izhajajo pri Planinski založbi PZS. Opisani so tudi vzponi in prečenja na skrajnem zahodu gorovja v Italiji, kar je povsem novo in pionirsko delo v slovenski vodniški literaturi.

V vodniku so na 144 straneh opisane poti v Polhograjskem hribovju, ki se zahodno od Ljubljane dviga nad Sorškim poljem. Poljanska Sora ga na severu loči od Škofjeloškega hribovja. Marsikdo hribovje še vedno poimenuje Polhograjski Dolomiti po kamnini, ki se zlasti v višjih delih gorstva prikaže na plan kot veliki, škrbinasti zobje.