Digitalna knjižnica

Predstavljanje človeške ribice (Proteus anguinus) oziroma močerila ali proteja javnosti ter turistični razvoj Postojnske jame sta tesno povezana. Zgodovina predstavljanja človeške ribice javnosti je dolga dve stoletji, veliko obiskovalcev je obiskovalo Postojnsko jamo zaradi človeške ribice – še pred odkritjem njenih notranjih delov jame. Opisana je zgodovina načinov njenega predstavljanja, saj se je skozi začetne predstavitve zrcalil tudi odnos obiskovalcev in upravljavcev do te karizmatične podzemne živali.

Prispevek obravnava odgovornost deležnikov glede varovanja narave. Zajema dva primera nacionalnih in lokalnih načrtov in strategij z vidika aktivne podpore trajnostnemu razvoju in ohranjanju narave. Prvi primer je prostorsko načrtovanje na nivoju lokalne skupnosti – mestne občine Celje, drugi primer pa sta nacionalni in lokalni (piranski) strateški načrt turističnega razvoja. Upoštevaje državno zakonodajo in veljavne smernice Evropske unije za varovanje narave ter cilje CBD 2010 in 2012 se prispevek osredotoča na vprašanje našega zavedanja o pomembnosti ohranjanja narave in na to, koliko je neskladnosti znotraj glavnih odločevalskih organov in njihovih politik, ko gre za varovanje okolja in trajnostno rabo naravnih virov, ter kakšna sta odnos in poznavanje pomena varovanja narave v javnosti, pri čemer povzemamo rezultate evropskih raziskav javnega mnenja ter slovensko raziskavo. Slednje skušamo povezati z obravnavanima primeroma. Ugotavljamo, da načela trajnostnega razvoja latentno obstajajo v »splošni zavesti« ljudi, da pa so taista načela zelo skromno zastopana v zavesti in dejanjih nosilcev odločitev na nacionalnem in lokalnem nivoju ter da sta zavest in odgovornost pri večini ljudi dokaj šibki, ko gre za prehod od besed k dejanjem.

Standard za določanje poligonov pri kartiranju habitatnih tipov v Sloveniji predstavlja tipologija Habitatni tipi Slovenije 2004. Rezultati kartiranj so namenjeni predvsem dejavnosti naravovarstva. V prispevku so obravnavani numerični rezultati dosedanjih kartiranj v Sloveniji, to je površino 3208 km2 oziroma nekaj več kot 536.000 poligonov. Na primeru sistematične obravnave tipološke skupine goličav so nakazane možnosti numerične analize dosedanjih rezultatov, ki lahko pomembno prispevajo k utemeljitvi sprememb in dopolnitev tipologije. Metoda ob že identificiranih problemih terenskih kartircev sistematično odkrije tudi doslej neidentificirane probleme. S predstavljeno metodo je mogoče na enostaven način izločiti posamične probleme terenskih kartircev in se posvetiti tistim, s katerimi se je srečevalo več sodelavcev, in so torej bolj sistemskega značaja.

Nahajališče lehnjaka na Spodnjem Jezerskem je zaradi njegove izjemne velikosti (v slovenskem merilu), značilne dobro ohranjene oblike inkrustiranih rastlin, lehnjakovega izvira, znanstvenoraziskovalnega, izobraževalnega in pričevalnega pomena geološka naravna vrednota in krajinska posebnost. Naravno vrednoto je ogrožala odstranitev lehnjakovega sklada zaradi ekonomskega pridobivanja v kamnolomu ter uničevanje novega lehnjaka zaradi gozdne vlake. Ohranjanje naravne vrednote je zahtevalo številne terenske oglede, pogovore in usklajevanja. Za ogled nastajajočega lehnjaka sta bila leta 2006 postavljena leseno razgledišče in pojasnjevalna tabla. Na območju naravne vrednote je načrtovana učna pot. Trenutno je stanje v kamnolomu neurejeno. Z nadaljnjo komunikacijo z lokalno skupnostjo in koncesionarjem želimo doseči uresničitev končne sanacije kamnoloma in ohranjanje naravne vrednote v čim večjem obsegu in urejenem stanju.

Spoznaj, kako so alpinisti prvič osvojili nekatere izmed najvišjih vrhov sveta. Odpotuj v Alpe, na Himalajo, na Karakorum in v polarne predele Severne Amerike. Seznani se z nevarnostmi skalnih podorov, plazov, nenadnih snežnih viharjev in skritih ledeniških razpok.

Po 52 letih je bila na Malem polju pod Triglavom (9649/1) ponovno najdena v Alpah zelo redka, ogrožena, zavarovana in evropsko varstveno pomembna praprot Botrychium simplex. V Sloveniji je veljala za izumrlo (Ex – Extinct). V prispevku je opisano njeno rastišče in s pomočjo fitocenološkega popisa tudi združbene razmere, v katerih uspeva na zamočvirjenih in zakisanih tleh (histosol) skupaj z vrstami nizkih barij, kislih, vlažnih in gorskih gojenih travnikov. Zaradi izredno majhne populacije je ta praprot v Sloveniji zelo ogrožena in je zanjo predlagana uvrstitev med prizadete vrste (E – Endangered) v Rdečem seznamu.

V članku je s fitocenološko preglednico opisana sestava, zgradba in rastišča naravnih subalpinskih macesnovih sestojev (Rhodothamno-Laricetum) v Julijskih Alpah, v katerih uspeva redka in zavarovana gliva lekarniška macesnovka, Laricifomes officinalis, ki je ogrožena predvsem zaradi uporabe v zdravilstvu.Ta lesna gliva prerašča stare in debele macesne, ki imajo navadno odlomljen ali suh glavni vrh. Ugodne razmere za njeno rast so v naravnih raznomernih in raznodobnih sestojih tik pod gozdno mejo ali na njej, kjer ni človekovih vplivov ali pa so neznatni. Takšne sestoje moramo varovati tudi zaradi njihove biotopske vloge in gozdarji naj bodo skrbniki in varuhi tudi takšnih posebnosti, kakršna je zagotovo tudi omenjena gliva. Vsa opisana nahajališča so v Triglavskem narodnem parku, kjer so vse vrste še posebej zavarovane.

Avtorja Renato Vidrih in Jože Mihelič sta z obsežno slikovno in pisno dokumentacijo ter izborom osebne korespondence predstavila izjemnega, a pozabljenega slovenskega naravoslovca in naravovarstvenega pionirja dr. Albina Belarja.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Alpe kot razvojni potencial Evrope- skupna prihodnost; Zimsko krmljenje ptičev; Rdeči rob in dolina jezera v Lužnici; Kneške ravne; Krn- pohod spomina, 1918-2010; Strokovna ekskurzija TNP v Bavarski gozd; Predstava Kozolec.

Zavarovana območja nudijo obiskovalcem naravne in druge kakovosti, hkrati pa turizem in rekreacija ta območja vse bolj sooblikujeta. Na primeru Triglavskega narodnega parka, natančneje Zgornjesavske doline, smo poskušali ugotoviti, v kolikšni meri sta skladni varstvena in turistična funkcija zavarovanih območij. Pri tem smo se osredotočili na mnenja, poglede in stališča obiskovalcev. Zanimalo nas je, ali so razlogi, zaradi katerih prihajajo turisti, in njihove želje oz. predlogi v zvezi z nadaljnjim razvojem turizma v TNP v skladu z varstveno funkcijo našega edinega narodnega parka.

Slovenija na majhnem prostoru ponuja izjemen mozaik biotske, krajinske in kulturne raznovrstnosti ter velikega števila naravnih vrednot in kulturne dediščine. V tej publikaciji si lahko preberete več o naravnih parkih Slovenije.

Zavarovana območja so znana po številnih posebnostih, bodisi naravnih, bodisi kulturnih, vendar zavarovanje prinaša določene omejitve, zaradi katerih se tudi kmetijstvo vse bolj usmerja v ekološko kmetovanje. Prispevek je povezan z raziskavo o ekološkem kmetovanju, njegovo uspešnostjo in njegovi pomembni vlogi v zavarovanih območjih. Kot primer so izbrana tri zavarovana območja v Sloveniji: Triglavski narodni park (TNP), Kozjanski regijski park (KRP) in Krajinski park Goričko (KPG). Rezultati so bili pridobljeni z intervjuji odgovornih za razvoj tamkajšnjega kmetijstva.