Digitalna knjižnica

V tej zloženki najdete informacije o Pokljuki, njenih značilnostih in pravilih obnašanja v parku.

Kdor išče nekaj nepozabnega, bo to našel na poteh Alpe Adria (AAT) v treh deželah, ki jih povezujejo tri kulture – Avstriji, Sloveniji in Italiji. Pot AAT je pohodniška in vodi od vznožja Velikega Kleka (Grossglocknerja), 3798 m, do Jadranskega morja v Miljah (Muggia). Letos pot zaznamuje deseto obletnico. Več opisov etap smo objavili tudi v Planinskem vestniku.

V tej številki si lahko, poleg namigov kaj početi v parku in napotkov za obisk, preberete tudi: Skrivnostne sile narave; Usmerjeno obiskovanje narave; Biosferna območja so zrcalo sožitja ljudi in narave; Pripravljeni na zimsko naravo.

V tej številki časopisa si lahko prebrete: Ohranjanje narave je vrednota; Digitalizacija varstvenih režimov; V Dvojnem jezeru vse manj rib; Za lepše travnike; Jalovčev ozebnik; Domorodnost alpskega kozoroga v Sloveniji; Turistična kmetija Pr' Anžič; Za ohranjanje planinskega pašništva; Hiše naših dedov; Srečanje slovenskih in evropskih sirarjev; Množični poletni obisk; Čezmejno Biosfero območje Julijske Alpe.

V alpskem svetu, v katerem je življenje lepo, a težje kot v ravnini, je veliko mitov in legend. To velja tudi za naš svet pod Triglavom. Mite in legende triglavskega pogorja načrtno zbirajo v Triglavskem narodnem parku.

Znani so rezultati meritev Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto, ki so pokazale, da sta se ledenika močno skrčila in stanjšala. Meritve so bile letos bolj obsežne, saj so poleg površine merili tudi debelino in prostornino ledenikov. Kaj se dogaja s slovenskima ledenikoma, sprašujemo Miho Pavška, vodjo raziskav ledenikov z Geografskega inštituta Antona Melika.

Obisk naravnega okolja postaja vse bolj priljubljen, kar lahko povzroča negativne vplive. Zaščitena območja, kot je Triglavski narodni park (TNP), igrajo ključno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, življenjskih okolij, naravnih vrednot in procesov. Pomembno je ozaveščanje javnosti o pomenu teh območij in omejitev, ki veljajo znotraj njih. Diplomsko delo je namenjeno predstavitvi zaščitenih območij in TNP, poleg tega pa tudi oceni stopnje ozaveščenosti javnosti o pomenu parka. Preko anketnega vprašalnika so pridobljeni podatki o javnem mnenju, zadovoljstvu z informacijami ter načinih, kako ljudje pridobivajo informacije o parku.

Vodnik za mlade obiskovalce Triglavskega narodnega parka je namenjen otrokom, da na preprost in razumljiv način izvedo veliko novega o fantastični raznolikosti življenja – biodiverziteti. V tej številki si lahko preberete: Zaklad našega prostora; Triglavski narodni park- vsak mesec drugačen; Narava pozimi miruje in počiva.

Z Napotki se tokrat odpravljamo v Triglavski narodni park, kjer nad Mojstrano leži jezero Kreda. Kot je izvedel avtor oddaje Aleš Ogrin, ki je omenjeno umetno jezero obiskal, je bilo nekdaj industrijsko pomembno – nastalo je zaradi kopanja Krede – danes pa je pravo nasprotje tega, saj je postalo vodni biser sredi narave. A jezero nad Mojstrano ni edino z imenom Kreda na tem območju.

Oddaja opozarja na onesnaženost morja s plastiko in še posebej z mikroplastiko. Ta nato zaide v ribe, te pa končajo na naših krožnikih in v človeškem organizmu. Rešitev pa niso čistilne akcije na morskih obalah. Okrepiti je treba zavedanje, da moramo spremeniti naša dejanja in predvsem industrijo, ki je največji onesnaževalec.

Namen magistrske naloge je bil ugotoviti, kako spremembe rabe prostora, v konkretnem primeru pašništvo, vplivajo na izbrane okoljske dejavnike tal in združbe nevretenčarjev na Pokljuki, ki je del zavarovanega območja Triglavski narodni park. Izbrane lokacije smo razdelili v tri skupine glede na pašništvo in prisotnost zaraščanja območja. Terensko delo se je izvedlo na desetih lokacijah na Pokljuki, identifikacija nevretenčarjev in analiza vzorcev pa v laboratoriju. S podatki o temperaturi tal, deležu vlage in deležu organske snovi smo predstavili okoljske dejavnike posamezne lokacije. Na podlagi podatkov o številčnosti nevretenčarjev smo izračunali frekvenco pojavljanja, taksonomsko pestrost, dva diverzitetna indeksa in izvedli NMDS analizo. Taksonomske skupine, ki so se najpogosteje pojavile, smo analizirali še znotraj posameznih skupin planin. S terensko raziskavo smo ugotovili, da se združbe nevretenčarjev po številčnosti in pestrosti med skupinami planin razlikujejo, vendar razlike niso statistično značilne. Te ugotovitve smo strnili v razmišljanju o ustreznosti uvrščanja tradicionalnih pašnikov v osrednje območje narodnega parka glede na mednarodne standarde s tega področja (IUCN kategorije).

Geograf in speleolog o izginjanju Triglavskega ledenika, novih pristopih k raziskovanju preteklih podnebnih sprememb, onesnaženosti naših jam ter novih globinah Skalarjevega brezna.