Digitalna knjižnica

V tej številki časopisa si lahko preberete: Volkovi na območju Triglaskega narodnega parka; Obnova travišč in nabiranje semen; Poletne ujme so povzročile obsežne poškodbe gozdov; Razpolovljeni ledenik pod vrhom triglava; Pastirska arhitektura Slovenije in Evrope; Celostna ureditev Mangrtskega sedla; Kmetija Pr Pusto; Julijske Alpe brez meja; Dejavni mladi nadzorniki.

Triglavski narodni park je v podkrnskih planinah predstavil dvajset let Biosfernega področja Julijske Alpe ter Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka, pri vsem tem pa gre za poudarek na sožitju med ljudmi, trajnostno naravnanim gospodarjenjem in okoljem.

Knjiga Triglav je naš osvetljuje začetke organiziranega planinstva in alpinizma na Slovenskem. Avtorja Dušana Škodiča ljubitelji planinske literature poznamo, saj je to že njegova četrta knjiga, ki je izšla pri Planinski založbi (Ljudje v gorah, 2016; Smeh z gora, 2020; Meja na razvodnici, 2021). Predstavljeno je obdobje, v katerem so slovenske gore zaznamovali najprej posamezniki, od druge polovice 19. stoletja pa zlasti Nemško in avstrijsko planinsko društvo (DӦAV), ki je v našem prostoru pustilo globoke sledi, tudi v povezavi s Slovenskim planinskim društvom (SPD). Razvoj organiziranega planinstva in alpinizma v naši nekdanji monarhiji je bil prepleten s prebujanjem narodne zavesti, ki je trčila ob hotenja tukaj živečih Nemcev, ki so te gore prav tako imeli za svoje. Knjiga prinaša nazoren opis dejavnosti SPD in nemških podružnic, v ozadju katerih se kažejo groba nacionalna trenja in zakulisne špekulacije, ki so se prenesle tudi v gore. Iz knjige odseva realnost življenja v tedanji narodnostno pisani monarhiji. Po njenem razpadu so nastale nove države, čas začetkov planinstva in alpinizma pa je prekrila namerna pozaba, ki je ohranila le črno-bela poglavja, ki so predstavljala predvsem plehko fasado. Nepričakovano odkritje izgubljenega arhiva v Innsbrucku leta 2021 je omogočilo zapolniti nastale razpoke v času in na novo osvetliti zgodovino našega planinstva in alpinizma, ki je mnogo zanimivejša od do zdaj znane, predvsem pa vse skupaj dobi pravi smisel.

"Pri Triglavskem narodnem parku si moramo vedno prizadevati za srednjo pot, kompromis. Samo tako lahko zagotovimo dolgoročno spoštovanje dogovorjenih rešitev," svoj pogled na delo na področju varovanja narave predstavi Andrej Arih, biolog in naravovarstvenik z oddelka za varstvo narave pri javnem zavodu Triglavski narodni park, kjer te dni končujejo obsežen večletni projekt, poimenovan Vrh Julijcev, katerega osrednji partner je javni zavod Triglavski narodni park. V tokratnem podkastu V imenu narave o podaljšani sezoni obiskovanja Alp in vplivu podnebnih sprememb, o t. i. mirnih območjih, pomembnosti kalov in izboljšanju razmer v Dvojnem jezeru ter predvsem o projektu Vrh Julijcev in spreminjanju naših navad.

O tematiki z Milošem Bavcem, Sašom Petanom in Gregorjem Vertačnikom

Obsega temeljne podatke o naravnih nevarnostih in naravnih nesrečah.

V prispevku so obravnavni vplivi podnebnih sprememb na turizem v alpskih regijah s poudarkom na občini Bovec. Predstavljene so podnebne značilnosti Zgornjega Posočja, medtem ko so s pomočjo statistične obravnave izpostavljeni trendi podnebnih in hidroloških spremenljivk. Predstavljeni podnebni scenariji nam omogočajo vpogled v prihodnost in kaj občino Bovec čaka v smislu vpliva na turistično ponudbo. Obravnavani so tudi turistična slika Bovškega, sestava gostov in kakšen pomen ima turizem za krajevno gospodarstvo. V delu je predstavljeno tudi, s kakšnimi težavami se spopadajo podobni kraji v alpskem območju ter kakšne nove oblike turizma načrtujejo in izvajajo, da bi omilili vpliv podnebnih sprememb na krajevno turistično gospodarstvo. V zaključku je predstavljeno, kateri ukrepi bi lahko bili smiselni za bovško občino in kako bi se morala turistična ponudba preoblikovati, v smislu prilagajanja turizma, ki predstavlja pomemben delež v dohodku občine, na podnebne spremembe.

Dokumentarna serija Planet Zemlja (III.) nas popelje na neverjetno popotovanje po različnih življenjskih okoljih, ki jih najdemo na Zemlji. Čeprav so se ta tudi v preteklosti vedno spreminjala, se je zaradi segrevanja planeta, ki ga povzroča človek, ter širjenja površin za kmetijsko, gospodarsko in poselitveno rabo zdaj ta proces tako pospešil, da nekatere živali komaj še lovijo korak z njim.

Obiskali smo Loško dolino, kjer produkt opazovanje rjavega medveda v naravi, postaja najbolj prepoznaven element njihove turistične ponudbe. Iščete samotne kotičke? Potem se v tem letnem času odpravite na ribolov na Kočevsko jezero ali pa obnovite svoje veščine preživetja v naravi. V oddaji pa tudi o varni odpravi visokogorja, ki je tudi v tem pozno jesenskem času močno obiskano.

Z geografi ZRC SAZU je ekipa oddaje Na lepše merila še poslednje ostanke Triglavskega ledenika pod Kredarico. Stanje ledenika pa je osupnilo celo raziskovalce. Kaj so "mirna območja" v Triglavskem narodnem parku in kako v Bohinju vzpostavljajo vez med kmetijstvom in turizmom?

Zgodovina ledenikov, trenutno stanje in pogled v prihodnost z Miho Pavškom

Prekmurje je pregovorno najbolj raven del Slovenije, a Goričko je geografska izjema sredi velike Panonske nižine. Blago nagubano goričko gričevje vpliva na navade, način življenja in gospodarstvo. Film prikazuje ljudi, njihov način življenja in prelepo pokrajino Goričkega, ki jo mnogi primerjajo z italijansko Toskano. Goričko odkrivajo tudi drugi prebivalci Slovenije, ki so si tam ustvarili dom in okolje za svoje delo.