Digitalna knjižnica

Na dnu Bohinjskega jezera ležijo dokazi o tem, kdaj so se v njegovi okolici naselili prvi ljudje in katere rastline so gojili. Vulkanski in cvetni prah, onesnažila v zraku, ostanki vodnih živali – vse to se kronološko odlaga na dnu jezer. Jezerski sedimenti najnatančneje zapisujejo zgodovino. Raziskovalci so v Bohinjskem jezeru izvrtali dva metra globoko vrtino sedimenta in s tem dobili več kot 6000 let stare zapise življenja v njem in njegovi okolici. Kdaj so se torej v Bohinju naselili ljudje in kako so živeli? In kaj se danes poseda na dno Bohinjskega jezera?

Predelava lesa je za Slovenijo zelo pomembna dejavnost, saj od nje živi dobršen del prebivalstva, uporaba lesnih izdelkov pa je ena najpreprostejših poti v trajnostno družbo. Pri tem imamo dolgo tradicijo, že utečeno klasično obrt in industrijo, znanstveniki pa si prizadevajo, da bi panogo usposobili za uspeh v 21. stoletju. V filmu Živim za les je predstavljena slikovita paleta poklicev, ki so povezani z lesom. Spoznali bomo tradicionalne poklice kot so gozdar, žagar, mizar, parketar in restavrator. Les je priložnost za inovativno podjetništvo in uspeh na področju predelave lesa, kar dokazujejo zgodbe mladih posameznikov z ustrezno izobrazbo, znanjem, motivacijo in interdisciplinarnim pristopom. Interdisciplinarnost je ključna pri delu z lesom, saj omogoča prenos znanja med različnimi disciplinami in reševanje izzivov, s čimer se ukvarjajo vrhunski znanstveniki, ki z novimi spoznanji premikajo meje uporabnosti lesa.

maPZS je spletna aplikacija, ki je namenjena vsem, ki se odpravljajo v naravo. Pomaga nam izbrati cilj, najti primerno zahtevno in dolgo pot, obvesti nas o dolžini in potrebnem času za pot, imamo tudi vse informacije o planinskih kočah. O aplikaciji in o projektu uvedbe smo se pogovarjali z vodjem projekta, Andrejem Stritarjem.

V tej številki si lahko, poleg namigov kaj početi v parku in napotkov za obisk, preberete tudi: Čezmejno območje Ekoregija JUlijske Alpe- Naravni park Julijsko predgorje; Trajnostna mobilnost- peš, s kolesom, avtobusom ali vlakom okoli in po Julijskih Alpah.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Z orhidejami bogati polsuhi travniki v Triglavskem narodnem parku; Geološke posebnosti Slemenove špice; Popotovanja semen v gora; Najstarejši alpski botanični vrt v Sloveniji; Nova učna pot Mangrt; Če se bo paslo, bo tudi maslo; Tradicionalna priprava krme; Kaj nam ponuja narava in kako so naši predniki znali to izkoristiti?; Grbinasti travniki- nebodigatreba ali svetovna posebnst?; Primer dobre prakse za ohranitev travnikov; Za prepoznavanje narave.

Vodnik za mlade obiskovalce Triglavskega narodnega parka je namenjen otrokom, da na preprost in razumljiv način izvedo veliko novega o fantastični raznolikosti življenja – biodiverziteti. V tej številki časopisa si lajko preberete: Mogočna, skrivnostna in zapeljiva narava; Čudovitit svet semen; Semena takšna in drugačna; Avtohtone vrste domačih živali.

Serija v treh delih Gora ni večna postavlja v ospredje vprašanje spreminjanja podnebja in posledic, ki jih imajo te spremembe na gorski svet. Ni pa to edini vzrok spreminjanja gora. Vseskozi so navzoči tudi naravni procesi propadanja in preobražanja, bolj ali manj neodvisni od človeka. V vsaki izmed treh epizod dokumentarne serije z naslovom Gora ni večna bo v ospredju nosilni lik, ki iz različnih vidikov pripoveduje in osmišlja obravnavano tematiko. O spreminjanju gora in njegovih posledicah bodo tako govorili alpinistka in raziskovalka Irena Mrak, geograf, raziskovalec in gornik Miha Pavšek ter Jaka Ortar, prav tako geograf ter alpinist in alpinistični smučar. Povezovalni element vsake epizode bo pripovedka oziroma mit, ki se navezuje na kraj, na katerem se bodo epizode začele, ter priča o posledicah usodne soodvisnosti med naravo (goro) in človekom. Trije osrednji pripovedovalci bodo ob alpinističnem vzponu ali kakšni drugi gorniški aktivnosti govorili o svojih izsledkih, dognanjih, znanstvenih raziskavah in meritvah. Pri tem jih bodo spremljali soplezalci in sodelavci, prav tako aktivni in angažirani glede problematike nenehnega spreminjanja gora, ki vsebinsko zaokrožujejo epizodo.

Film Vrh Julijcev je nastal v istoimenskem projektu, ki povezuje partnerje varstva narave, kmetijstva, gozdarstva, planinstva in turizma za ohranjanje narave Triglavskega narodnega parka. Film skozi oči ljudi, ki v parku živijo, delajo ali ga obiskujejo, predstavlja različne vidike in odgovarja na vprašanja, kako lahko prispevamo k ohranjanju bogastva narave edinega narodnega parka v Sloveniji ter sobivanju narave in človeka na tem območju.

Serija televizijskih portretov prinaša opomnik na življenje ljudi, pomembnih za slovensko zgodovino, družbo in kulturo, ki so danes skoraj pozabljeni. Gre za deset kratkominutnih zgodb, ki jih je poznavalka zgodovine Darinka Kladnik spletla v zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o bolj ali manj poznanih a pomembnih zgodovinskih osebnostih. Namen miniatur je poleg obogatitve programa tudi izobraževanje o družbeni in kulturni preteklosti prostora, v katerem živimo.

V povodju Liščaka v južnih Julijskih Alpah so s fitocenološkimi popisi in preglednicami dokumentirali več kot deset gozdnih združb na rangu asociacije. Zaradi njegovih geoloških (apnenec, laporovec, glinavec, roženec) in geomorfoloških posebnosti (velika strmina, usmerjenost grape proti jugu) prevladujejo sestoji asociacij Seslerio autumnalis-Fagetum in Saxifrago cuneifolii-Fagetum. Podobnosti in razlike ozkih in globokih grap in sotesk v Julijskih Alpah so ugotavljali na podlagi primerjave rastja in rastlinstva povodja Liščaka in soteske Vintgar pri Podhomu in pri tem opisali tudi dva nova sintaksona.

Samo Rugelj, urednik, založnik in publicist, (so) avtor mnogih knjig, med drugim tudi Delaj, teci, živi in Ultrablues, se v svoji novi knjigi Triglavske poti odpravi na dolgo časa odlagano pustolovščino: s prijateljico iz mladosti se namenita v sproščenem, zložnem in vztrajnem pohodnem tempu v dobrem dnevu priti iz Ljubljane na vrh Triglava. Pot ju vodi čez griče in doline, čez hribe in soteske, obenem pa je to potepanje, mešanica potopisa, eseja in osebnih spominov, za avtorja tudi odlično izhodišče za razmislek o blagodejnosti hoje kot najbolj naravnem človekovem gibanju in njegovih dosedanjih vzponih na najvišji slovenski vrh, ki je v marsičem zaznamoval njegovo življenje. Knjiga Triglavske poti je svojevrstna oda naravi in prijateljstvu, ki vas popelje v osrčje slovenskih gora in življenja z njimi.

Cena koledarja je 9,90 EUR z DDV, kupite ga lahko v vseh informacijskih mestih Triglavskega narodnega parka. Popust velja za večje količine.   Kontakt: mojca.smolej@tnp.gov.si