Pri spravilu zelenega mulča na Vogarju so pomagali tudi taborniki iz Belgije, ki so s svojim prostovoljnim delom pomagali urejati Bohinj. Kljub temu, da so se nekateri prvič srečali z vilami in grabljami, jim je delo šlo odlično od rok, pravijo naši sodelavci. "Mulč uporabili kot zastirko in vir semenskega materiala na praznih površinah na planini Uskovnica," opisuje naša sodelavka mag. Tanja Menegalija iz oddelka za varstvo narave. Projekt LIFE FOR SEEDS sofinancirajo Evropska unija iz programa LIFE, Sigrid Rausing Trust in Ministrstvo za javno upravo.
Tabornike so obiskali novinarji
Tabornike iz Belgije, ki so bivali in pomagali urejati okolico v Bohinju, so prejšnji teden v Stari Fužini obiskali tudi nekateri novinarji. Kot so jim zaupali, je bi za mnoge to prvi obisk Slovenije. Najbolj navdušeni so bili nad vodo, ki so jo videli teči po rečnih strugah ali valoviti v jezerih, pa tudi nad vodo iz vodovodnega sistema, ki se jo sme brez predhodnih postopkov čiščenja preprosto piti, niso mogli skriti navdušenja. Tudi razgledi z višin, ki jih iz domačih krajev niso vajeni, so jim bili zelo všeč. Ker so prostovoljno delo na območju Bohinja opravljali po štiri ure na dan, so imeli dovolj časa za spoznavanje kraja in njegove okolice.
Prejšnji teden je v Bohinju okolico pomagalo urejati 48 tabornikov iz Belgije, novih približno 20 tabornikov pa bo rokava zavihalo prihodnji teden. Vsi prihajajo iz Belgije in vsi se za prostovoljno delo in bivanje v Bohinju dogovorijo preko Taborniške zveze Slovenije. Za program njihovega dela in ostalih dejavnosti pa so moči združili še Občina Bohinj, Turizem Bohinj in Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP), pojasnjuje naša sodelavka Ana Marija Kunstelj, vodja Centra TNP Bohinj, ki je koordinira njihovo delo.
Dragocena pomoč po ujmi
»Pomagali so pri spravljanju sena, pri košnji na Vogarju, pleli so njive v vasi Savica, pobirali smeti ob obali Bohinjskega jezera,… Po ujmi, ki je prejšnji teden prizadela tudi Bohinj, so bili v veliko pomoč pri dokumentiranju razmer in pri odstranjevanju velikih vej s poti,« opisuje Ana Marija Kunstelj. Dodaja, da je prostovoljno delo v narodnih parkih pomembno, saj z zgledom dokazuje, kaj vse se da narediti na prostovoljni ravni. Je pa, kot pravi, pri tem pri nas še veliko prostora za razvoj.
