Digitalna knjižnica

Bohinj je ena najlepših dolin v vseh Alpah, je prepričan gost oddaje Razkošje v glavi. To je Jože Mihelič, alpinist, fotograf, turni smučar, pedagog, naravovarstvenik in avtor številnih strokovnih in poljudnih člankov ter več monografij. Predvsem pa človek, za katerega se zdi, da na življenje gleda z radovednostjo znanstvenika, razumevanjem antropologa in strastjo alpinista. Še vedno rad odide v gore, ima še kar nekaj idej za pisanje in se z vsemi podrobnostmi spominja svojega otroštva, alpinističnih prijateljev in podvigov, pa tudi 25-letnega obdobja, ko je bil zaposlen v Triglavskem narodnem parku, in skoraj štiri desetletja dolgega sodelovanja z ljubljansko Fakulteto za šport.

Svet se letos spopada z najobsežnejšimi požari v naravi. V Kanadi so našteli več kot 6400 gozdnih požarov, ki so zajeli površino osmih Slovenij. Na stotine požarov je letos na desetkrat večji površini, kot je Ljubljana, prizadelo tudi Grčijo. Pri nas je bil eden najhujših požarov lani, ko je gorelo na našem Krasu. Kakšne so posledice požarov v naravi na rastje in tla? Kakšen je leto po požaru naš Kras? Rastline so različno odporne proti ognju in visokim temperaturam. Črni bor je naša proti ognju najodpornejša drevesna vrsta. Kako požar vpliva na druga drevesa? V nekaterih delih sveta pa so požari naraven, ponekod celo nujen pojav.

Prekmurje je pregovorno najbolj raven del Slovenije, a Goričko je geografska izjema sredi velike Panonske nižine. Blago nagubano goričko gričevje vpliva na navade, način življenja in gospodarstvo. Film prikazuje ljudi, njihov način življenja in prelepo pokrajino Goričkega, ki jo mnogi primerjajo z italijansko Toskano. Goričko odkrivajo tudi drugi prebivalci Slovenije, ki so si tam ustvarili dom in okolje za svoje delo.

Serija V smeri prinaša tri navdihujoče zgodbe, povezane s slovenskimi gorami: od alpinistične naveze Nejca Marčiča in Luke Stražarja, prek spominov alpinista Sama Supina, ki je pred leti izgubil brata, do mentorja alpinista Silva Kara, ki znanje predaja mlajši generaciji.

V zadnji epizodi planinske sezone naPOTkov smo raziskali še en čudovit del Slovenije. Zanj so poleg čudovite narave, številnih hribov in gora, značilni tudi jezero, mohant, kravji bal, dež in še marsikaj. To je Bohinj, ki ga je alpinist, pedagog in naravovarstvenik Jože Mihelič opisal kot eno "najlepših alpskih dolin, pa ne samo v naših slovenskih gorah, ampak v Alpah nasploh." Bohinj pa ni le okolica jezera, temveč vanj sodi celotno povirje Save Bohinjke z vsemi gorami in planinami vred.

26. avgusta 1778 so se na vrh Triglava prvi povzpeli štirje domačini iz Bohinja, rudarja Luka Korošec in Matevž Kos, lovec Štefan Rožič ter ranocelnik Lovrenc Willomitzer. V dokaz, da so bili res na vrhu, so v skalo vklesali začetnice svojih imen in imena barona Žige Zoisa, lastnika bohinjskih fužin, ki je z obljubljeno nagrado spodbudil prvo odpravo na Triglav. Natanko 200 let za prvopristopniki je bil izveden prvi neposredni televizijski prenos z vrha Triglava. Bilo je 26. avgusta 1978, ko so člani ekipe pod taktirko tehničnega vodje Janeza Kavarja med televizijske gledalce poslali prvo sliko z najvišje točke na Slovenskem. Osrednja režija je bila nastanjena v Bohinju, prva televizijska slika pa je živo prišla s Kredarice 24. avgusta 1978; šlo je za vremensko napoved v večernem TV-Dnevniku.

Prvo radijsko oglašanje z najvišje točke Slovenije – vrha Triglava – je bilo poseben tehnični dosežek. Priprava in izvedba radijskega dogodka 23. avgusta pred natanko 60 leti (1964) je zahtevala dobro načrtovanje, sposobno in uigrano tehnično ekipo ter vsaj malo sreče z vremenom. Tako je zvenelo prvo neposredno radijsko oglašanje z vrha Triglava, ki ga je napovedal Peter Ovsec.

Reke in potoki so poplavljali od nekdaj in tudi suše niso nič novega. Še nedolgo tega smo govorili o petstoletnih in stoletnih poplavah in sušah, danes pa so te veliko bolj pogoste. Pridejo nenadoma in povzročajo katastrofe. Suše se pojavljajo celo tam, kjer jih nekoč niso poznali. Zakaj je tako? Podnebne spremembe so izmerjeno dejstvo, povzročamo pa jih ljudje sami. Klimatološki podatki potrjujejo, da se je Slovenija v zadnjih 30-ih letih ogrela za stopinjo in pol. Seveda segrevanja ne moremo ustaviti, lahko pa ga upočasnimo in se na podnebne spremembe ustrezno odzovemo. Kako bomo to storili? *Za stopinjo preveč* je dokumentarni film, v katerem o podnebnih spremembah in nenadnih vremenskih pojavih spregovorijo klimatologi, agrometeorologi in hidrologi ter tudi tisti, ki jih vremenske katastrofe neposredno prizadevajo.

Avgusta 1964 so radijski sodelavci pripravili prvo neposredno radijsko oglašanje z vrha Triglava, nekaj dni več kot natanko 14 let pozneje pa je od tam med nas prišla tudi prva živa televizijska slika.

Po podatkih Planinske zveze Slovenije lahko razberemo, da naše planine letno obišče približno več kot milijon in pol planincev ali turistov. Pri nas predvsem v času poletnih počitnic še posebej pridejo do izraza obiski vršacev, tudi tistih najvišjih. Po podatkih Triglavskega narodnega parka se delež tistih, ki so obiskali vrh Triglava, giblje okoli 25 % celotne populacije. Je pravi Slovenec le tisti, ki se je že povzpel na Triglav? Svoje mnenje o tem nam je zaupal gorski vodnik Rok Zalokar.

"Polmesec na planikami" je dokumentarni film o prvi džamiji v Alpah, ki je bila leta 1916 zgrajena v slovenskem Logu pod Mangartom. Džamijo so zgradili bošnjaški vojaki na Soški fronti, ki so se borili na strani Avstro Ogrske in predstavlja edinstven primer islamske arhitekture v alpskem prostoru. Film vleče paralele in refleksije s sedanjim časom, z Bošnjaki, ki so se preselili v Slovenijo iz ekonomskih razlogov in njihovimi 30 letnimi napori, da bi zgradili džamijo v Ljubljani, kar se je 2019 končno tudi realiziralo. Film sooča različne strani - slovensko, bošnjaško in italijansko ter nas vodi od Bosne in Hercegovine preko Jesenic do vrhov Julijskih Alp nad Sočo.