Digitalna knjižnica

Letos obeležujemo 100. letnico našega edinega nacionalnega parka, ki poteka pod sloganom »Varstvo je obstoj«. Z njim želijo upravljalci vsem nam ponovno položiti na srce, da je obstoj naravnih in kulturnih vrednot, oziroma njihovo ohranjanje za naslednje rodove možno le z varovanjem. Gre za lovljenje ravnotežja med ohranjanjem, varovanjem in tradicijo, razvojem, med domačini in obiskovalci. In prav v dneh, ko vstopamo v vrhunec obeleževanja te pomembne obletnice, bo tudi PRVI na obisku na zavarovanem območju. Oglašali se bomo iz Bohinja in napovedali tudi prav poseben festival . V Bohinju so se namreč že pred skoraj dvema desetletjema odločili, da svojemu izjemnemu cvetličnemu bogastvu dajo veljavo in vzpodbudijo spoznavanje alpskega cvetja, znanstvenih spoznanj in ustvarjalnosti, povezane z njim. Zato za obiskovalce kar mesec dni pripravljajo različne dogodke, od botaničnih spoznanj do ljudskih izročil, od umetniškega ustvarjanja do spoznavanja, kaj vse ni samo lepo – ampak sodi celo v lonec in na mizo! In tako se je rodila zamisel o Mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju!

Da pridemo v gore, se je treba potruditi, premagati strmino, napor, včasih tudi samega sebe. In potem v tišini uživati. Kaj pa, če bi vstopili na vlak recimo v Ljubljani in bi po nekaj presedanjih lahko izstopili na vrhu Triglava? Kaj če bi lahko pod našim očakom smučali in spali v mondenem turističnem središču pod Triglavom? In kaj če bi pod njegovim vrhom kraljeval ogromen observatorij? Za vse to so obstajali celo načrti ... Peter Mikša nas bo popeljal po poti vseh neuresničenih načrtov za »modernizacijo« Triglava.

Po več letih sodelovanja z različnimi deležniki pri upravljanju soteskanja je Triglavski narodni park pripravil odredbo, s katero udejanjajo skupno vizijo, da se soteskanje v soteskah Fratarice in Predelice v Logu pod Mangrtom, ki je v Triglavskem narodnem parku, izvaja na način, ki ohranja naravo, hkrati pa usposobljeni vodniki in urejena infrastruktura obiskovalcem nudijo kakovostno in varno doživetje.

V tej številki si lahko, poleg namigov kaj početi v parku in napotkov za obisk, preberete tudi: Triglavsko pogorje; Čezmejno območje Ekoregija Julijske Alpe- Naravni park Julijsko predgorje; Daljinske pohodniške in kolesarske poti; Ste opazili, da so nekateri travniki polni življenja?; Trajnostna mobilnost- peš, s kolesom, avtobusom ali vlakom okoli in po Julijskih Alpah.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Sto let zavarovanja Doline Triglavskih jezer; Spremembe v biodiverziteti 1924-2024; Morsko okolje v Dolini Triglavskih jezer; Spremembe v kulturni krajini; Prvi pastirji in rudarji v visokogorju Julijskih Alp; Živeti v narodnem parku; Razvoj kartografskih upodobitev slovenskega ozemlja; Brez gorništva ni Triglavskega narodnega parka; Triglavski narodni park in poštne znamke; Narava- najboljša, največja, in najpristnejša učilnica; Električni kombiji tudi za prebivalce petih parkovnih občin.

Vodnik za mlade obiskovalce Triglavskega narodnega parka je namenjen otrokom, da na preprost in razumljiv način izvedo veliko novega o fantastični raznolikosti življenja – biodiverziteti. V tej številki časopisa si lahko preberete: Sprememba je edina stalnica v naravi; Ledeniki zalogovniki sladke vode; Zelena urejenost naselij- Projekt FRACTAL.

Eko - dokumentarni film Nekoč je bil ledenik je avtorski odziv na globalno segrevanje ozračja in taljenje ledenikov. Skozi filmsko zgodbo nas vodi avtor Matjaž Fistravec s sogovorniki. Kot povezovalec, pripovedovalec in snemalec v kajaku vesla po alpski reki Dravi. V pogovoru z reko se znajde pri enem njenih izvirov: ledeniku Pastirica (Pasterza) pod Velikim Klekom (Großglocknerjem), ki izginja. Prav tako se manjšajo in tanjšajo ledeniki v Himalaji, Karakorumu in na zemeljskih polih. Na enem od dveh slovenskih ledenikov; Triglavskem ledeniku pod Kredarico, se filmska ekipa sreča s sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika, ki ledenik že od leta 1946 redno opazujejo, merijo in preučujejo. Od industrijske revolucije pred dvesto leti se je ledenik zmanjšal kar za stokrat. Njegovi ostanki merijo le še slabega pol hektarja. Triglavskega ledenika tako ni več..Na svojo nekdanjo slavo in atribute spominja le še z imenom. Avtor pa s prstom pokaže tudi na krivca: novega Homo Sapiensa, ki je z neodgovornim onesnaževanjem s toplogrednimi plini povzročil velike otoplitve in porušil naravna razmerja na planetu.

V Tolminu je danes Triglavski narodni park uradno predal ključe petih električnih vozil petim lokalnim skupnostim z območja parka. V jubilejnem letu, sto letnici ustanovitve prvega zavarovanega območja na slovenskem ozemlju, je tudi to eden od razvojnih ukrepov, namenjen domačinom in obiskovalcem parka. Triglavski narodni park je denar pridobil iz podnebnega sklada za trajnostno mobilnost.

Planšarstvo je kot posebna oblika kmečkega življenja v planinah med toplim delom leta značilno za vse alpske dežele. Pri nas je bilo najbolj razvito v bohinjskih planinah, kjer so od konca 19. stoletja poznali zadružni, srenjski način paše ter izdelave masla, skute in sirov. Danes taka oblika planšarstva zamira.

Pesem »Oj Triglav moj dom«, danes tudi himno slovenskih planincev, je uglasbil Jakob Aljaž, avtor njenega besedila pa je Matija Zemljič iz Gornje Radgone. Besedilo pesmi je bilo prvič objavljeno pred 130 leti (1894) v rokopisnem bogoslovnem glasilu Lipica v Mariboru. Njen avtor se je tedaj podpisal s psevdonimom Slavin. Drugič je bila pesem objavljena leta 1895 v dijaškem listu Zora. Tedaj je prišlo besedilo pesmi v roke župniku Jakobu Aljažu. Ker mu je bila všeč, jo je v letu 1896 uglasbil. Še istega leta je bila pesem Oj, Triglav, moj dom prvič javno zapeta. Z njo so tudi pospremili slovesno odprtje triglavske koče na Kredarici. *Posnetek V odlomku smo slišali sopranistko Andrejo Zakonjšek Krt ob spremljavi Simfonikov RTV Slovenija.

V oddaji Dobro jutro o knjigi Triglav je naš.