Digitalna knjižnica

"Pri Triglavskem narodnem parku si moramo vedno prizadevati za srednjo pot, kompromis. Samo tako lahko zagotovimo dolgoročno spoštovanje dogovorjenih rešitev," svoj pogled na delo na področju varovanja narave predstavi Andrej Arih, biolog in naravovarstvenik z oddelka za varstvo narave pri javnem zavodu Triglavski narodni park, kjer te dni končujejo obsežen večletni projekt, poimenovan Vrh Julijcev, katerega osrednji partner je javni zavod Triglavski narodni park. V tokratnem podkastu V imenu narave o podaljšani sezoni obiskovanja Alp in vplivu podnebnih sprememb, o t. i. mirnih območjih, pomembnosti kalov in izboljšanju razmer v Dvojnem jezeru ter predvsem o projektu Vrh Julijcev in spreminjanju naših navad.

V prispevku so obravnavni vplivi podnebnih sprememb na turizem v alpskih regijah s poudarkom na občini Bovec. Predstavljene so podnebne značilnosti Zgornjega Posočja, medtem ko so s pomočjo statistične obravnave izpostavljeni trendi podnebnih in hidroloških spremenljivk. Predstavljeni podnebni scenariji nam omogočajo vpogled v prihodnost in kaj občino Bovec čaka v smislu vpliva na turistično ponudbo. Obravnavani so tudi turistična slika Bovškega, sestava gostov in kakšen pomen ima turizem za krajevno gospodarstvo. V delu je predstavljeno tudi, s kakšnimi težavami se spopadajo podobni kraji v alpskem območju ter kakšne nove oblike turizma načrtujejo in izvajajo, da bi omilili vpliv podnebnih sprememb na krajevno turistično gospodarstvo. V zaključku je predstavljeno, kateri ukrepi bi lahko bili smiselni za bovško občino in kako bi se morala turistična ponudba preoblikovati, v smislu prilagajanja turizma, ki predstavlja pomemben delež v dohodku občine, na podnebne spremembe.

Z geografi ZRC SAZU je ekipa oddaje Na lepše merila še poslednje ostanke Triglavskega ledenika pod Kredarico. Stanje ledenika pa je osupnilo celo raziskovalce. Kaj so "mirna območja" v Triglavskem narodnem parku in kako v Bohinju vzpostavljajo vez med kmetijstvom in turizmom?

V tej številki si lahko, poleg namigov kaj početi v parku in napotkov za obisk, preberete tudi: Odgovorno in varno v gore pozimi; Kakovost narave in ljudi- Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka; Zaradi podnebnih sprememb je zelena infrastruktura vse bolj pomembna; Ponižno in previdno. Tudi tako je lahko fantastično.

Vodnik za mlade obiskovalce Triglavskega narodnega parka je namenjen otrokom, da na preprost in razumljiv način izvedo veliko novega o fantastični raznolikosti življenja – biodiverziteti. V tej številki časpisa si lahko preberete; Varstvo je obstoj!; Poplave 2023; Kaj počnejo opraševalci pozimi; Dormanca- Zimsko spanje semen; Od semena do krožnika.

Magistrsko delo se osredotoča na načrtovanje rešitve, ki bi opolnomočila uporabnike nemonitoriranih vodnih zajemov. V raziskovalno-analitični fazi je bilo ugotovljeno, da kar 20 % Slovencev živi na področjih, ki niso del javnega vodovodnega sistema in posledično vodna zajetja niso redno vzorčena. Takšna situacija je predvsem prisotna v bolj goratih predelih, kjer morajo vodo prekuhavati ali uporabljati drugačne načine prečiščevanja. Obravnavano področje testne lokacije je znotraj Triglavskega narodnega parka na izviru Lipnik, kjer so bile zaznane povišane vrednosti bakterij E. coli. Predlagana rešitev je sistem keramičnih vodnih filtrov, ki so proizvedeni s tehnologijo 3D-tiska gline. Filtri so primerni za odročne lokacije, saj za svoje delovanje ne potrebujejo električne energije in rednega oskrbovanja. S kombinacijo giroidne strukture in s principom delovanja Arhimedovega vijaka izkoriščajo tok vode, v kateri se nahajajo, in delujejo avtonomno. Prebivalcem in mimoidočim zagotavljajo čisti vir pitne vode in s tem opolnomočijo skupnosti. V sklopu magistrskega dela je bila razvita tudi modifikacija filtrov za lokacije, kjer ni mogoč izkoristek rečnega toka in je dostopna osnovna infrastruktura.

V oddaji Dobro jutro: O Triglavu kot simbolu Slovenstva

Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) v sodobnem času zaseda pomembno mesto v sistemu vzgoje in izobraževanja. Učni načrti za osnovno šolo narekujejo vključevanje in rabo IKT pri pouku ter s tem razvijanje digitalnih kompetenc osnovnošolcev. Oboje je mogoče med drugim doseči z uporabo digitalnih učnih gradiv in učenjem z e-učbeniki. V okviru projekta LIFE NATURAVIVA – Biodiverziteta umetnost življenja je zavod Triglavski narodni park zasnoval lasten izobraževalni portal Triglavska zakladnica, na katerem so zbrana digitalna učna gradiva. V magistrski nalogi smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so učne vsebine izobraževalnega portala usklajene z učnimi načrti obveznih predmetov osnovne šole. Poudarek je bil na predmetih naravoslovnih vsebin, geografiji ter družbi. Izvedli smo kvalitativno analizo izbranih učnih načrtov z vidika vsebin, predvidenih oblik in metod pedagoškega dela in procesnih znanj. Podatke smo kvantitativno ovrednotili. Ugotovili smo, da je izobraževalni portal usklajen z učnimi načrti trinajstih osnovnošolskih predmetov, v največji meri s predmeti spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, naravoslovje, geografija, biologija in družba. Vsebine izobraževalnega portala so primerne za obravnavo v vseh razredih osnovne šole. Pomanjkljivost izobraževalnega portala je ta, da v premajhni meri podpira razvijanje naravoslovnih postopkov in spretnosti, ki jih predvidevajo učni načrti.