Digitalna knjižnica

Konec decembra je bil zaključen zahtevni petletni projekt VrH Julijcev pod vodstvom Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP), ki je s pomočjo evropskih in nacionalnih sredstev omogočil devetim partnerjem izboljšano sektorsko sodelovanje in številne novost Zaključen projekt VrH Julijcev.

Atlas voda je javno objavljen spletni pregledovalnik, ki je vzpostavljen na državnem računalniškem oblaku (DRO). Vsebuje grafični prikaz posodobljene vsebine vodnega katastra in vodnih pravic.

Atlas okolja je spletna storitev, v okviru katere Agencija Republike Slovenije za okolje omogoča dostop do prostorskih vsebin najširšemu krogu uporabnikov. Rešitev je zasnovana na uporabi spletnih geoinformacijskih (GIS) tehnologij.

Uporabnik preko »Story Map-a« pridobi informacijo o aktualni oceni količinskega stanja podzemnih voda, ki je bila pripravljena za tretji načrt upravljanja voda 2022-2027 (NUV III). Opisani so preizkusi, ki se izvedejo za oceno količinskega stanja podzemnih voda in predstavljeni njihovi rezultati, vključno s skupno oceno stanja za NUV III in primerjavo z NUV II.

Naravovarstveni atlas je informacijski sistem za pregledovanje in urejanje podatkov z naravovarstveno vsebino. Zasnovan je modularno, temelji pa na sodobni GIS tehnologiji. Zaradi velikega števila podatkov in boljše preglednosti se podatki v Naravovarstvenem atlasu prikazujejo v štirih sklopih:Natura 2000, ekološko pomembna območja, naravne vrednote in zavarovana območja. Atlas je izdelal Zavod RS za varstvo narave v sodelovanju z Ljubljanskim urbanističnim zavodom in ARSO.

Joža Čop, mali človek iz ljudstva si je pridobil globoko spoštovanje, zaupanje in poklon celotne slovenske intelektualne elite ter svojih sodobnikov. Enako pa tudi vseh kasnejših generacij slovencev. Bil je vzor Skalašem, Oton Župančič pa mu za pedesetletnico napiše ter posveti odo, - bil pa je tudi vzor celotni kasnejši prihajajoči mladi generaciji alpinistov. Nastopil je v prvih dveh slovenskih filmih »V kraljestvi zlatoroga« ter »Triglavske strmine«, ob osemdesetletnici pa se mu je pisatelj Tone Svetina poklonil z avtobiografskim romanom »Stena« Vseeno pa pravi: »Nikoli nisem plezal zaradi slave in časopisov, da bi si potem ljudje z menoj brisali rit.« Film je hkrati zgodba o Skalaših ter zibelki, rojstvu in začetkih oblikovanja slovenske intelektualne ter športne elite, - slovenskega vitalizma, samozavesti in narodnega ponosa.

Dušan Škodič je začel hoditi v gore s starši, kot srednješolec pa je opravil tečaj za mladinske planinske vodnike v letnih in zimskih razmerah. Opravljen ima tudi izpit za markacista in gorskega stražarja, kot inštruktor je sodeloval na tečajih za mladinske vodnike in nekaj let se je ukvarjal z alpinizmom. Pisati je začel v srednji šoli. V Planinskem vestniku objavlja od leta 1994, član uredniškega odbora je od leta 2009. Je tudi avtor več knjig, povezanih s planinsko tematiko. V zadnjih letih je raziskoval arhiv kranjske sekcije nemško-avstrijskega planinskega društva, v katerem je odkril slovenski javnosti neznano gradivo, pomembno za preučevanje zgodovine našega planinstva in alpinizma v navezavi z osvajanjem Triglava in drugih slovenskih gora. Ta odkritja je uvrstil v nedavno izdani knjigi Triglav je naš.

Stenski koledar Triglavskega narodnega parka je tematsko obarvan in predstavlja prvih 100 let varstva Julijskih Alp.  Cena koledarja je 9,90 EUR z DDV, kupite ga lahko v vseh informacijskih mestih Triglavskega narodnega parka. Popust velja za večje količine. Kontakt: mojca.smolej@tnp.gov.si

V tej številki časopisa si lahko preberete: Volkovi na območju Triglaskega narodnega parka; Obnova travišč in nabiranje semen; Poletne ujme so povzročile obsežne poškodbe gozdov; Razpolovljeni ledenik pod vrhom triglava; Pastirska arhitektura Slovenije in Evrope; Celostna ureditev Mangrtskega sedla; Kmetija Pr Pusto; Julijske Alpe brez meja; Dejavni mladi nadzorniki.

Triglavski narodni park je v podkrnskih planinah predstavil dvajset let Biosfernega področja Julijske Alpe ter Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka, pri vsem tem pa gre za poudarek na sožitju med ljudmi, trajnostno naravnanim gospodarjenjem in okoljem.

Knjiga Triglav je naš osvetljuje začetke organiziranega planinstva in alpinizma na Slovenskem. Avtorja Dušana Škodiča ljubitelji planinske literature poznamo, saj je to že njegova četrta knjiga, ki je izšla pri Planinski založbi (Ljudje v gorah, 2016; Smeh z gora, 2020; Meja na razvodnici, 2021). Predstavljeno je obdobje, v katerem so slovenske gore zaznamovali najprej posamezniki, od druge polovice 19. stoletja pa zlasti Nemško in avstrijsko planinsko društvo (DӦAV), ki je v našem prostoru pustilo globoke sledi, tudi v povezavi s Slovenskim planinskim društvom (SPD). Razvoj organiziranega planinstva in alpinizma v naši nekdanji monarhiji je bil prepleten s prebujanjem narodne zavesti, ki je trčila ob hotenja tukaj živečih Nemcev, ki so te gore prav tako imeli za svoje. Knjiga prinaša nazoren opis dejavnosti SPD in nemških podružnic, v ozadju katerih se kažejo groba nacionalna trenja in zakulisne špekulacije, ki so se prenesle tudi v gore. Iz knjige odseva realnost življenja v tedanji narodnostno pisani monarhiji. Po njenem razpadu so nastale nove države, čas začetkov planinstva in alpinizma pa je prekrila namerna pozaba, ki je ohranila le črno-bela poglavja, ki so predstavljala predvsem plehko fasado. Nepričakovano odkritje izgubljenega arhiva v Innsbrucku leta 2021 je omogočilo zapolniti nastale razpoke v času in na novo osvetliti zgodovino našega planinstva in alpinizma, ki je mnogo zanimivejša od do zdaj znane, predvsem pa vse skupaj dobi pravi smisel.

"Pri Triglavskem narodnem parku si moramo vedno prizadevati za srednjo pot, kompromis. Samo tako lahko zagotovimo dolgoročno spoštovanje dogovorjenih rešitev," svoj pogled na delo na področju varovanja narave predstavi Andrej Arih, biolog in naravovarstvenik z oddelka za varstvo narave pri javnem zavodu Triglavski narodni park, kjer te dni končujejo obsežen večletni projekt, poimenovan Vrh Julijcev, katerega osrednji partner je javni zavod Triglavski narodni park. V tokratnem podkastu V imenu narave o podaljšani sezoni obiskovanja Alp in vplivu podnebnih sprememb, o t. i. mirnih območjih, pomembnosti kalov in izboljšanju razmer v Dvojnem jezeru ter predvsem o projektu Vrh Julijcev in spreminjanju naših navad.