Digitalna knjižnica

V turobnem jutru zgodnjega poletja se po znameniti bohinjski progi z vlakom peljem v službo na Primorsko. Živahno je tokrat v vagonu in prisluhnem. Slišim imena Stržišče, Znojile, Obloke, Grahovo, Podmelec … Ali veste, kje je to? Tam nekje nad pozabljeno Baško grapo. Skupinica z navdušenjem pripoveduje o svoji hoji po Juliani. Danes je pred njimi etapa Grahovo–Most na Soči. Lepo z vlakom z Bleda in tako načrtujejo tudi vrnitev v poznem popoldnevu.

V vodniku je opisanih 76 najpomembnejših in najzanimivejših plezalnih poti v Sloveniji in zamejstvu, v Zahodnih Julijskih Alpah in na avstrijski strani Karavank.

Zemljevid obsega številne priljubljene planinske in izletniške cilje: Bohinjsko jezero z Zgornjo in Spodnjo Bohinjsko dolino, Bohinjsko-Tolminski greben med Bogatinom in Soriško planino, del Pokljuke južno od glavne ceste, Fužinske planine, Dolino Triglavskih jezer in Komno.

Zavarovana območja narave v Alpah

V alpinskem pasu Julijskih Alp (ledeniška krnica Na jezerih pod Velikim Rokavom, Jarečica, Mangartsko sedlo in Prodi pod Mangartom ter Plešivec v Loški steni) smo fitocenološko in ekološko preučili vegetacijo snežnih dolinic s prevladujočimi cvetnicami Salix herbacea, Luzula alpinopilosa, Gnaphalium supinum, Soldanella pusilla in Salix retusa ter številnimi mahovnimi vrstami. Na podlagi primerjave s podobnimi združbami snežnih tal v Centralnih, Vzhodnih in Južnih Alpah smo opisali novo asociacijo Salicetum retuso-herbaceae, ki jo uvrščamo v zvezo Salicion herbaceae in razred Salicetea herbaceae. Ugotovili smo več različnih razvojnih stopenj rastja na snežnih tleh na mešani karbonatno-silikatni podlagi, ki jih vrednotimo kot variante, le v dveh popisih tudi inicialno asociacijo Polytrichetum sexangularis.

Slovenci se radi pohvalimo s pokrajinsko pestrostjo svoje države, še posebej pa poudarjamo strateško lego med Sredozemljem, Alpami, Srednjo Evropo in Vzhodom. Temu primerna je naša zgodovinska dediščina, saj so vse od pradavnine takšne in drugačne skupine potovale tu čez ter za seboj puščale razne sledi – od kulturnih, materialnih, jezikovnih do genetskih. Te sestavljajo našo skupno kulturno dediščino. Na podoben način obravnavamo tudi zapuščino prve polovice 20. stoletja.

Še nedolgo nazaj smo se lastniki klasičnih telefonov pred planinsko turo najprej usedli za računalnik, preverili vremensko napoved, nato je sledilo brskanje po pohodniških ali plezalnih vodnikih, in če je bilo območje neznano, je sledilo še iskanje po zemljevidu.

485 fitocenoloških popisov macesnovih gozdov iz Jugovzhodnih Alp smo s hierarhično klasifikacijo z metodo kopičenja na podlagi povezovanja (netehtanih) srednjih razdalj (UPGMA) razdelili v 25 skupin. Na podlagi njihove analize smo opisali naslednje nove subasociacije: Rhodothamno-Laricetum deciduae geetosum rivalis, sorbetosum chamaemespili, piceetosum abietis, adoxetosum moschatellinae, cystopteridestosum fragilis, cyclaminetosum purpurascentis, dryadetosum octopetalae in sorbetosum ariae. Izbrana metoda je zadovoljivo zaznala razlike med macesnovimi stadiji na potencialnih rastiščih subalpinskih smrekovih in bukovih združb ter macesnovimi gozdovi na zgornji gozdni meji, prav tako razlike med začetnimi (inicialnimi) stopnjami macesnovja na zgornji meji uspevanja gozda in bolj stabilnimi razvojnimi stopnjami na bolj razvitih tleh na pomolih in policah nad zgornjo mejo uspevanja bukve. Macesnovi gozdovi so najbolj pogosti v višinskem pasu med (1500) 1600 m in 1800 (1900) m, na osojnih legah in na strminah nad 30°. So eden izmed najbolj ohranjenih gozdnih tipov v Jugovzhodnih Alpah, na manjših površinah (Macesnje nad dolino Belega potoka v Julijskih Alpah) celo pragozdovi in imajo izjemno biotopsko vlogo.

Nov planinski zemljevid Storžič in Košuta - 1 : 25.000 sledi novim izdajam Krnskega pogorja, Jalovca in Mangarta, Triglava, Grintovcev, Bohinja in Stola. Razločno in sodobno prenovljeni zemljevid je pripomoček s katerim se lahko v gore nad Tržičem, Zgornjim Jezerskim, Golnikom in Begunjami na Gorenjskem odpravite bolje pripravljeni.

Zemljevid obsega številne priljubljene planinske in izletniške cilje nad Kamniško Bistrico, Robanovim kotom, Logarsko dolino, Matkovim kotom, Jezerskim in Kokro. Povzpnite se na Grintovec, Kočne, Skuto, Ojstrico, Planjavo, Mrzlo goro, Raduho, Veliko Planino, Strelovec ali Krofičko.

V Triglavskem pogorju, predvsem na pobočjih in planotah zahodno od Triglava (Glava v Zaplanji, Vrh Zelenic) smo našli nova nahajališča treh redkih vrst v flori Sloveniji, Crepis terglouensis, Cerastium uniflorum in Geum reptans in fitocenološko popisali njihova rastišča. Na podlagi primerjav s podobnimi združbami, v katerih uspevajo omenjene vrste drugod v Vzhodnih in Jugovzhodnih Alpah, smo opisali dve novi asociaciji Crepido terglouensis-Potentilletum nitidae (zveza Thlaspion rotundifolii) in Saxifrago carniolicae-Cerastietum uniflorae (zveza Arabidion caeruleae).

Alpska kislica (Rumex alpinus L.) je nitrofilna rastlina, ki ima rada vlažna, osončena in s hranili bogatejša tla. V subalpinskem in alpinskem pasu je naravno prisotna predvsem ob vodnih izvirih, pojavlja pa se tudi na planinah z živino, kjer je obremenjenost tal z dušikom zaradi neustrezno vodene paše zelo velika. Na planini Korošica alpska kislica v monokulturnih sestojih prerašča že okrog 5 ha površin in se še širi. Na ta način se ne izgubljajo le pašne površine, temveč se spreminjajo tudi naravovarstveno pomembni habitati. Alpsko kislico smo odstranjevali s šestimi naravnimi metodami. Ocenili smo finančne posledice monokultur alpske kislice. Podajamo predloge za trajnostno rabo pašnih planin z omejevanjem pojavljanja in širjenja alpske kislice.