Digitalna knjižnica

Pogovor z Romanom Korchiginom: V maju 2018 je Triglavski narodni park podpisal sporazum o sodelovanju z ruskim Naravnim rezervatom Kronotsky s Kamčatke v Rusiji. Roman Korchigin je namestnik direktorja tega naravnega rezervata. V Sloveniji se je mudil ob podpisu sporazuma o sodelovanju med TNP in rezervatom Kronotsky. Ob tej priložnosti smo ga zaprosili za krajši pogovor.

Bosanski planinski konj je avtohtona pasma na Balkanu in predstavlja najznačilnejši tip majhnega konja na Balkanu. Ta konj je imel v preteklosti izjemno pomembno vlogo na območju nekdanje Jugoslavije in tudi v drugih državah. Danes je ta pasma konj kritično ogrožena, saj je trenutno za nadaljnjo vzrejo na voljo le nekaj več kot sto plemenskih živali. Za ohranitev pasme si prizadeva 45 rejcev v okviru Mednarodnega združenja rejcev bosanskih planinskih konj. V filmu želimo osvetliti pomen pasme in prizadevanja za njeno ohranitev.

Alpinist – težko pričakovana avtobiografija junaka modernega alpinizma, ki ga je klic gora s kmečkega podeželja popeljal do brutalnih patagonskih viharjev, prostranih višav Himalaje, ožarjenih dimnikov karakorumskega granita, grenlandskega obzorja, indijskega monsuna, yosemitskih navpičnih zidov in prelepih Julijskih Alp.

Avtobiografsko delo Igorja Škamperleta je njegov literarni prvenec, ki ga je napisal pri svojih tridesetih, ko se je umaknil iz vrhunskega alpinizma in se posvetil filozofiji in literaturi. Dopolnjena druga izdaja je opremljena z dragocenim slikovnim materialom, avtor je dodal izčrpno spremno besedo in nastopajoče poimenoval s pravimi imeni. Osrednja tema pričujočega romana zajema mladostno obdobje odraščanja in zorenja, veselje nad spoznavanjem narave ter ljubezen do gora in plezanja.

Dokumentarni film, ki vodo obravnava iz različnih vidikov, tudi z aspekta, kako podnebne spremembe vplivajo na vodni krog. Šele, ko nas prizadene katastrofalna vodna ujma, se za hip zamislimo, da se nam narava maščuje za naše mačehovsko ravnanje. So aktualni begunski eksodusi res samo posledica državljanske vojne, ali moramo vzroke iskati tudi v ekstremnih vremenskih vzorcih, ki so posledica podnebnih razmer? Voda je hrana, kar se zavedajo številne multinacionalke, ki vedo, da so vodni viri strateška surovina in modro zlato 21. stoletja. Film sooča domače in tuje strokovnjake, ki delujejo na različnih področjih, biologije, klimatologije, arheologije, okoljske ekonomije in umetnostne zgodovine. Protagonist filma je jamski potapljač in podvodni snemalec Ciril Mlinar Cic, večkrat nagrajeni avtor, ki v besedi in sliki opozarja na pestro biotsko raznovrstnost slovenskega jamskega življenja in na njihovo ogroženost zaradi človekovega vpliva.

To je knjiga o nevarnostih v gorah. V njej bomo zaman iskali romantične zapise o vzponih na vrhove, uživanju v neskončnih razgledih, vzdihovanju ob sončnih vzhodih in zahodih za grebeni na obzorju. To so zgodbe in opisi, kaj vse se nam lahko pripeti in se vzpon ne zaključi tako, kot bi si želeli.

O Južni Koreji je dostopnih veliko informacij v slovenskem in predvsem v angleškem jeziku, vendar so to predvsem opisi mest in turističnih ciljev, medtem ko je opisov gora in planinskih poti bistveno manj. Od slovenskih opisov sem našel le članek Andreja Stritarja iz Planinskega vestnika 9 (2002), kjer je zbranih kar nekaj koristnih informacij, ki sva jih morala dopolniti z angleškimi opisi, dostopnimi na internetu...

Monte Perdido ali Izgubljena gora: Gora je bila izgubljena le za Francoze, ker jim je ob približevanju s severa nenadoma izginila in se skrila za grebenom, katerega najvišji vrh je Monte Cilindro de Marboré. Za Katalonce se je vedno odpirala proti Huesci, ki je ena od pomembnih provinc v centralnih Pirenejih, in gore torej niso nikoli izgubili.

Valvasorjeva Slava Vojvodine Kranjske, ki je izšla daljnega leta 1689, zdaj pa je prevedena tudi v slovenščino, je izjemna zgodovinska publikacija, ki jo cenijo vsa področja znanosti, od naravoslovnih do humanistično družboslovnih. Tretja knjiga Slave je še posebno bogata z ilustracijami in vsebinsko zanimiva za širšo javnost ter zato veliko uporabljana. Tak, v teku stoletij močno obrabljen in poškodovan izvod je dobil v obnovo Center za konserviranje in restavriranje pisne in grafične dediščine pri Arhivu Republike Slovenije. Kaj vse zanimivega odkriva raziskava materialne podobe Slave Vojvodine Kranjske, kakšno je tehnično ozadje njenega nastanka ter kako je mogoče tako dragoceno knjigo obnoviti, pokaže oddaja, ki je nastala v avtorstvu Jadrana Sterleta in Tuga Štiglica ter v sodelovanju s prof. dr. Jedert Vodopivec Tomažič iz Arhiva RS.

Slovenski alpinizem je fenomen. Fenomen v svetovnem merilu. Bernadette McDonald, avtorica večkrat nagrajenih knjig o velikih osebnostih svetovnega alpinizma, v svoji zadnji knjigi poskuša odgovoriti in razložiti, kaj je botrovalo temu, da je tako majhna plezalska skupnost lahko tako pomembno posegla na svetovni alpinistični oder.

V romanu Jelinčič opisuje štirinajstčlansko mednarodno odpravo Alpe Adria na Everest, ki jo je leta 1990 organiziralo Slovensko planinsko društvo Trst.

Makalu, 1975 – osvojen je bil prvi osvojeni osemtisočak za Slovence. Natanko 20 let pozneje, je bil naš še zadnji osemtisočak. Veliki cilj – osvojiti vse himalajske osemtisočake - je bil s tem dosežen. Vstop v sam svetovni vrh alpinizma – himalaizma se je odprl. Nastopil je nov čas, predvsem za generacijo alpinistov, ki je prihajala. Čas novih pristopov, novih smeri, tehnik. Slovenci smo pričeli krojiti svetovni alpinizem. Danes se morda porajajo vprašanja o vlogi Himalaje za alpinizem, smislu osvajanja osvojenih vrhov osemtisočakov, komercializaciji, ki se dogaja na »strehi sveta«, pa vendar Himalaja ostaja ista – nekoga privlači za vedno, nekoga morda odbije, vsekakor pa vsakega močno zaznamuje. Prava slovenska himalajska zgodba se je pričela pisati torej leta 1975, ko je na vrh Makaluja stopil Marjan Manfreda Marjon. Zanj je bila to predvsem zgodba o velikem prijateljstvu. Za Slovenijo pa bi morala himalajska zgodba veljati za zgled zgodbe o uspehu.