Digitalna knjižnica

Na območju Triglavskega narodnega parka zasledimo poseben tip travnikov – grbinaste travnike. Zaradi človekove dejavnosti imajo grbinasti travniki ne le naravovarstveno, ampak tudi kulturno vrednost. Zato je od leta 2004 v Programu razvoja podeželja (PRP) vzpostavljen sistemski ukrep za ohranjanje grbinastih travnikov. Kmetje so za njihovo vzdrževanje upravičeni do izravnalnih plačil, a je ta podpora nizka, med manj poznanimi in zelo slabo uveljavljenimi. Uradni prostorski sloj grbinastih travnikov je, kljub terenski preveritvi in nadgradnji v letu 2021, necelovit in deloma pomanjkljiv. Namen članka je prikaz nove metode oziroma razvoja kvantitativnega postopka identifi kacije grbinastih travnikov na območju Triglavskega narodnega parka. Omejitev postopka je, da ni neposredno uporaben za zaznavanje grbinastih travnikov brez naknadnega terenskega ali digitalnega pregleda. Z njegovo uporabo smo predstavili možnost učinkovite nadgradnje obstoječega uradnega prostorskega sloja grbinastih travnikov.

V Bohinju so našli nova nahajališča v jugovzhodnih Alpah zelo redke podvrste Stipa eriocaulis subsp. austriaca nad severno obalo Bohinjskega jezera in pod Studorjem nad Staro Fužino. Ob iskanju te trave so pod Studorjem našli tudi vrsto Dictamnus albus, ki je novost za floro Bohinja in Julijskih Alp. Fitocenološko so popisali njuna rastišča in ugotovili, da obe uspevata v sestojih asociacije Cytisantho-Ostryetum, ki ima v Bohinju svoja klasična nahajališča. Pojavljanje vrste Dictamnus albus v alpski dolini povezujejo z izrazito toplo lego strmih in kamnitih prisojnih pobočij Studorja, vrzelastimi nizkimi gozdnimi sestoji in tamkajšnjo kamnino (zgornjetriasni masivni apnenec in ploščasti apnenec z rožencem).

Smernice za gradnjo in oblikovanje pomožnih objektov ponujajo usmeritve za umeščanje v prostor ter oblikovanje pomožnih objektov v Gorenjski regiji Triglavskega narodnega parka.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Življenje v narodnem parku je vrednota; Belarjevo priznanje 2021; Večna sprememba, ujeta v fotografski objektiv; Preseljeni risi so se ustalili na Gorenjskem; Obnova kulturnih spomenikov; Muzej Oplenova domačija; Sodelovanje, trajnost, skupnost; Akcija Očistimo naše gore obnavlja plainske poti; Vse večji obisk gora in planinskih koč; Naravovarstveni nadzor v letu 2021; Protiprašna zaščita ceste v dolino Vrata; Naravni park Julijsko predgorje praznuje 25 let.

Triglavski narodni park letos praznuje 40 let, kar predstavlja obletnico razglasitve prvega zakona o edinem narodnem parku v Sloveniji, ki je med drugim naše prvo biosferno območje in največje zaščiteno območje. Za obiskovalce je vedno znova zanimiv zaradi prepleta izjemnega naravnega okolja, bogate kulturne dediščine in pestre kulturne krajine. Predvsem pa ima tudi glede na podnebne spremembe velik pomen pri ohranjanju ravnovesja med varstvom narave in interesi človeka. V oddaji Dnevnikov izbor bo avtorica Marjeta Klemenc med drugim iskala odgovore, koliko nam narodni park pomeni, kako ljudje živijo z njim, kakšne omejitve prinaša, kaj omogoča ter kakšna je njegova prihodnost.

Namen magistrske naloge je izvesti geomorfološko analizo kont na Pokljuki in Jelovici ter njihova morfogenetska in morfodinamična interpretacija. Na podlagi proučene literature in terenskega dela ugotavljamo, da konte niso tipična glaciokraška geomorfna oblika, saj se lahko nahajajo izven obsega poledenitve. Konte je zato mogoče deliti na dva tipa - obledeniške in podledeniške konte. Obledeniške konte nimajo sledi poledenitve in so primarno rezultat kraškega geomorfnega sistema, ki ga spremljajo obledeniški procesi. Podledeniške konte se nahajajo na območjih, ki jih je v pleistocenu pokrival in preoblikoval ledenik. Te so si zelo različne in jih lahko delimoe na tri tipe glede na njihovo lego, in sicer glede na ravnovesno mejo ledenika, ki jih je preobrazil.

Triglavski narodni park skozi čas

V knjižici Triglavski narodni park – 20 let pozneje, izdani leta 2001 ob obletnici prvega Zakona o Triglavskem narodnem parku iz leta 1981, je dr. Boštjan Anko premišljeval, kako bo s parkom čez dvajset let, torej leta 2021. Večji del ugotovitev še vedno drži. Stari problemi so ostali, pridružili so se jim novi, nepričakovani in v nebo vpijoči. Česar ni težko napovedati, je, da bo naslednjih dvajset let minilo enako hitro in razburljivo, kot je minilo dvajset let od omenjene knjižice.

Po mojem prepričanju je bilo sprejetje zakona o TNP svojevrstno presežno dejanje, ki je končalo dolgoletne politične in javne razprave na lokalni in nacionalni ravni o uresničitvi nekaterih megalomanskih posegov v območju Julijskih Alp. Tu velja omeniti projekte za gradnjo hidroelektrarn na Soči, Savi Bohinjki in Radovni ter gradnjo triglavskega visokogorskega smučarskega središča. Uresničitev katerega koli od teh načrtov bi za vedno temeljito spremenila ne le podobo tega gorskega prostora, temveč bi tudi zelo grobo posegla v ekosistemske in druge razmere v naravi ter v življenje lokalnih ljudi. Z razglasitvijo tako velikega zavarovanega območja, ki je bilo celo največji narodni park v Jugoslaviji, je bil narejen izjemno velik korak naprej pri uresničevanju desetletja dolgih prizadevanj naravoslovcev za ustrezno varovanje našega najobsežnejšega visokogorja, kar je zapisano v Spomenici iz leta 1920.

V knjižici Triglavski narodni park – 20 let pozneje, izdani leta 2001 ob obletnici prvega Zakona o Triglavskem narodnem parku iz leta 1981, je dr. Boštjan Anko premišljeval, kako bo s parkom čez dvajset let, torej leta 2021. Večji del ugotovitev še vedno drži. Stari problemi so ostali, pridružili so se jim novi, nepričakovani in v nebo vpijoči. Česar ni težko napovedati, je, da bo naslednjih dvajset let minilo enako hitro in razburljivo, kot je minilo dvajset let od omenjene knjižice.