Digitalna knjižnica

Po mojem prepričanju je bilo sprejetje zakona o TNP svojevrstno presežno dejanje, ki je končalo dolgoletne politične in javne razprave na lokalni in nacionalni ravni o uresničitvi nekaterih megalomanskih posegov v območju Julijskih Alp. Tu velja omeniti projekte za gradnjo hidroelektrarn na Soči, Savi Bohinjki in Radovni ter gradnjo triglavskega visokogorskega smučarskega središča. Uresničitev katerega koli od teh načrtov bi za vedno temeljito spremenila ne le podobo tega gorskega prostora, temveč bi tudi zelo grobo posegla v ekosistemske in druge razmere v naravi ter v življenje lokalnih ljudi. Z razglasitvijo tako velikega zavarovanega območja, ki je bilo celo največji narodni park v Jugoslaviji, je bil narejen izjemno velik korak naprej pri uresničevanju desetletja dolgih prizadevanj naravoslovcev za ustrezno varovanje našega najobsežnejšega visokogorja, kar je zapisano v Spomenici iz leta 1920.

Vodnik za mlade obiskovalce Triglavskega narodnega parka je namenjen otrokom, da na preprost in razumljiv način izvedo veliko novega o fantastični raznolikosti življenja – biodiverziteti. V tej številki časopisa si lahko preberete 40 osupljivih dejstev o Triglavskem narodnem parku; več o tujedornih vrstah; o Triglavskem riso po imeu Tris in izveste več o življenju naravovarstvenega nadzornika.

Športne aktivnosti v naravnem okolju se izvajajo v vedno večjem obsegu. Ena od takih športnih dejavnosti je gorsko kolesarjenje. V Triglavskem narodnem parku se zaradi pomanjkanja urejenih gorskokolesarskih poti soočajo z vedno večjim pritiskom na naravno okolje, prihaja tudi do nedovoljenih voženj. Zakonska ureditev gorskega kolesarjenja v Sloveniji kolesarjem še dodatno zmanjšuje obseg možnosti, kje lahko kolesarijo. V diplomski nalogi smo povzeli vso zakonodajo na obravnavanem področju in postopek ureditve gorskokolesarske poti v Triglavskem narodnem parku. Dotaknili smo se dileme, kdo je gorski kolesar ter kakšen vpliv ima gorsko kolesarstvo na naravno okolje. Podan je povzetek dobrih praks v tujini. V osrednjem delu diplomske naloge sledi pregled trenutne ureditve gorskega kolesarjenja v parku. S strani Skupnosti Julijskih Alp je bilo predlaganih 7 različnih gorskokolesarskih poti, ki potekajo na območju parka. Te so z drugimi predlogi celostne ureditve gorskega kolesarjenja predstavljene v predlogu ureditve poti. Zaradi vpliva gorskega kolesarjenja na naravno okolje je poseben poudarek tudi na mirnih conah, ki se nahajajo ob poteh.

Naš edini nacionalni park letos zaznamuje 40-letnico. S sloganom Triglavski narodni park - za naravo in ljudi so želeli poudariti pomen ravnovesja med varovanjem narave in interesi človeka. Iskanje rešitev, ki bodo to zagotavljale, je ključni izziv tega območja, še posebej ob vse večjem obisku. Pristojni stavijo na trajnostno mobilnost, usmerjanje obiskovalcev ter spreminjanje njihovih navad in odnosa do zavarovanega območja. Kako konkretno se lotevajo tega, kako koristna so pri tem evropska sredstva, koliko so uspešni ter v kakšni kondiciji naš nacionalni park začenja peto desetletje v terenski oddaji iz Gorenjske voditeljica Romana Erjavec s sogovorniki.

Alpinistična trilogija za vse ljubitelje gora. Serija v treh delih gledalce popelje preko Dolgega hrbta, pod Pihavec in v Severno triglavsko steno. Vzpone spremlja alpinistična literatura.

Serija predstavlja različne posebnosti in značilnosti Slovenije in Slovencev nekoč in danes. Gre za svojevrsten dokument časa in prostora, vpogled v slovensko tradicijo, kulturo, nacionalno in naravno bogastvo, našo dediščino, družbo, različne dosežke, na katere smo oziroma bi morali biti ponosni, po čemer smo prepoznavni, posebni in edinstveni.

V tujih medijih na temo, kaj videti in obiskati v Sloveniji, se na seznamu pogosto, če ne kar vedno, znajdeta tudi ali Bled ali Bohinj ali pa kar oba kraja skupaj in tudi za domače obiskovalce sta to gorenjska bisera. A zadnja leta tudi z malo grenkim priokusom. V času pred korono je bila ena od novic s teh koncev, da sta destinaciji preobremenjeni, zlasti z dnevnimi obiskovalci. Letos pa so v Bohinju sprejeli tudi nekaj novih omejitev. Kaj o njih pravijo obiskovalci Bohinja in kakšen je bil tam med tednom turistični utrip?

V tej številki si lahko, poleg namigov kaj početi v parku in napotkov za obisk, preberete tudi: Triglavski narodni park praznuje!; Naj vas narava zapelje- Bohinj; Dolina Soče- Pustimo se zapeljati; Obišči in razišči.

"Očetje in mati te ideje so z zanosom stopili skupaj in podpisali ustanovitveni akt o zavarovanju Doline Triglavskih jezer. Sklenjena je bila pogodba za dobo 20 let, ki se prekine med 2. svetovno vojno, in je bila potem leta 1961 obnovljena na nekoliko večjem območju. Današnjo površino 840 kvadratnih kilometrov, ki leži na enem izmed najlepših predelov Slovenije, dobimo leta 1981. Letos tako praznujemo 40-letnico, 60-letnico, prve ideje pa so še mnogo starejše," je v Torkov kviz ob obletnici ustanovitve Triglavskega narodnega parka povedala Majda Odar, vodja informacijsko izobraževalne službe v Triglavskem narodnem parku.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Kako je nastal Triglavski narodni park; Življenje v parku z vidika prebivalca; Ris- novi prebivalec gorenjskih gozdov; Območja nacionalne prepoznavnosti krajine; Skrb za kulturno dediščino- Psnakov mlin in žaga; Muzejski zbirki Triglavskega narodnega parka; Skupnost šol biosfernega območja Julijske Alpe; Sofinanciranje projektov parkovnih lokalnih skupnosti; Leto obletnic naravnih parkov Slovenije; Zvočni opis- ko slika spregovori.

Vodnik za mlade obiskovalce Triglavskega narodnega parka je namenjen otrokom, da na preprost in razumljiv način izvedo veliko novega o fantastični raznolikosti življenja – biodiverziteti. Ta številka časopisa vabi celo družino, da se ob jubilejnem praznovanju 40- letnice Triglavskega narodnega parka, sprehodi po pohodniških poteh čudovotih Julijkih Alp. Pripravljen je tudi prav poseben izziv.

V prispevku so predstavljeni različni vidiki in priporočila za trajnostni razvoj rekreacije na prostem v Triglavskem narodnem parku. Trajnostno načrtovanje rekreacije na prostem (na primeru pohodništva, gorskega kolesarjenja, vožnje s štirikolesniki in vožnje z motornimi sanmi) upošteva specifične geografske razmere za posamezno vrsto rekreacije na prostem, varovalni režim zavarovanega območja in zakonodajo. Zapisana izhodišča so namenjena oblikovanju priporočil pri načrtovanju razvoja trajnostnih oblik rekreacije na prostem v zavarovanem območju. V prispevku ocenjujemo, predvsem z vidika domačinov in obiskovalcev, katere oblike rekreacije na prostem so v Triglavskem narodnem parku trajnostne.