Digitalna knjižnica

Svet se letos spopada z najobsežnejšimi požari v naravi. V Kanadi so našteli več kot 6400 gozdnih požarov, ki so zajeli površino osmih Slovenij. Na stotine požarov je letos na desetkrat večji površini, kot je Ljubljana, prizadelo tudi Grčijo. Pri nas je bil eden najhujših požarov lani, ko je gorelo na našem Krasu. Kakšne so posledice požarov v naravi na rastje in tla? Kakšen je leto po požaru naš Kras? Rastline so različno odporne proti ognju in visokim temperaturam. Črni bor je naša proti ognju najodpornejša drevesna vrsta. Kako požar vpliva na druga drevesa? V nekaterih delih sveta pa so požari naraven, ponekod celo nujen pojav.

Zaradi skrajnih vremenskih nihanj se turizem na največjem presihajočem jezeru v Evropi spreminja. Kako se obnese omejevanje obiska v Križni jami in kako podnebne spremembe vplivajo na jamski habitat Planinske in Ledene jame.

Magistrsko delo se osredotoča na načrtovanje rešitve, ki bi opolnomočila uporabnike nemonitoriranih vodnih zajemov. V raziskovalno-analitični fazi je bilo ugotovljeno, da kar 20 % Slovencev živi na področjih, ki niso del javnega vodovodnega sistema in posledično vodna zajetja niso redno vzorčena. Takšna situacija je predvsem prisotna v bolj goratih predelih, kjer morajo vodo prekuhavati ali uporabljati drugačne načine prečiščevanja. Obravnavano področje testne lokacije je znotraj Triglavskega narodnega parka na izviru Lipnik, kjer so bile zaznane povišane vrednosti bakterij E. coli. Predlagana rešitev je sistem keramičnih vodnih filtrov, ki so proizvedeni s tehnologijo 3D-tiska gline. Filtri so primerni za odročne lokacije, saj za svoje delovanje ne potrebujejo električne energije in rednega oskrbovanja. S kombinacijo giroidne strukture in s principom delovanja Arhimedovega vijaka izkoriščajo tok vode, v kateri se nahajajo, in delujejo avtonomno. Prebivalcem in mimoidočim zagotavljajo čisti vir pitne vode in s tem opolnomočijo skupnosti. V sklopu magistrskega dela je bila razvita tudi modifikacija filtrov za lokacije, kjer ni mogoč izkoristek rečnega toka in je dostopna osnovna infrastruktura.

Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) v sodobnem času zaseda pomembno mesto v sistemu vzgoje in izobraževanja. Učni načrti za osnovno šolo narekujejo vključevanje in rabo IKT pri pouku ter s tem razvijanje digitalnih kompetenc osnovnošolcev. Oboje je mogoče med drugim doseči z uporabo digitalnih učnih gradiv in učenjem z e-učbeniki. V okviru projekta LIFE NATURAVIVA – Biodiverziteta umetnost življenja je zavod Triglavski narodni park zasnoval lasten izobraževalni portal Triglavska zakladnica, na katerem so zbrana digitalna učna gradiva. V magistrski nalogi smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so učne vsebine izobraževalnega portala usklajene z učnimi načrti obveznih predmetov osnovne šole. Poudarek je bil na predmetih naravoslovnih vsebin, geografiji ter družbi. Izvedli smo kvalitativno analizo izbranih učnih načrtov z vidika vsebin, predvidenih oblik in metod pedagoškega dela in procesnih znanj. Podatke smo kvantitativno ovrednotili. Ugotovili smo, da je izobraževalni portal usklajen z učnimi načrti trinajstih osnovnošolskih predmetov, v največji meri s predmeti spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, naravoslovje, geografija, biologija in družba. Vsebine izobraževalnega portala so primerne za obravnavo v vseh razredih osnovne šole. Pomanjkljivost izobraževalnega portala je ta, da v premajhni meri podpira razvijanje naravoslovnih postopkov in spretnosti, ki jih predvidevajo učni načrti.

We have expanded our knowledge of the localities, sites and distribution of the Amelanchiero ovalis-Pinetum mugo association in the Slovenian Alps. Based on phytocenological analyses, the shrub association belonging to the forest vegetation type Alpine mountain pine scrub was divided into two subassociations: peucedanetosum oreoselini and hylocomiadelphetosum triquetri. We also described four variants within the latter association.

V zgodovini se je že večkrat potrdilo, da lahko predvsem izguba gozda iz kakršnega koli razloga pomeni smrt civilizacije. Gozdovi namreč niso le pljuča našega planeta in najpomembnejši vir različne energije, temveč življenjski prostor številnih živih bitij, ki tam živijo v čarobnem procesu soodvisnosti. Prav v te soodvisnosti pa vstopa tudi človek – kot opazovalec, raziskovalec, znanstvenik, obiskovalec, rekreativec, nabiralec, lovec ipd. Potem ko je v gozdu dolgo izkoriščal zgolj lesno bogastvo, vse bolj spoznava, kakšne druge dragocenosti še skriva. Pomembni zanj postajajo zelena ekologija in energija, zelena delovna mesta, zelena promocija gozda in njegovih številnih funkcij, zdravljenje z zdravilno energijo gozda, rekreacija, izobraževanje … V dokumentarnem filmu različni ljudje kot uporabniki gozda razmišljajo, kaj jim gozd daje, kako ga občutijo in kako ga z razvojem samooskrbnih tehnologij ter pametno predelavo njegovih virov lahko razbremenimo, ohranimo in vanj trajnostno vlagamo, saj smo končno prepoznali njegovo večplastno vrednost. Kajti gozdove so nam v varstvo zapustili naši dedje in pradedje, od nas pa je zdaj odvisno, ali nam bo gozd z vsemi njegovimi darovi uspelo predstaviti in zapustili tudi zanamcem.

Kaj so glavni pogoji za nastanek neviht, kako jih napovedujemo in še marsikaj zanimivega z Blažem Šterom

Predelava lesa je za Slovenijo zelo pomembna dejavnost, saj od nje živi dobršen del prebivalstva, uporaba lesnih izdelkov pa je ena najpreprostejših poti v trajnostno družbo. Pri tem imamo dolgo tradicijo, že utečeno klasično obrt in industrijo, znanstveniki pa si prizadevajo, da bi panogo usposobili za uspeh v 21. stoletju. V filmu Živim za les je predstavljena slikovita paleta poklicev, ki so povezani z lesom. Spoznali bomo tradicionalne poklice kot so gozdar, žagar, mizar, parketar in restavrator. Les je priložnost za inovativno podjetništvo in uspeh na področju predelave lesa, kar dokazujejo zgodbe mladih posameznikov z ustrezno izobrazbo, znanjem, motivacijo in interdisciplinarnim pristopom. Interdisciplinarnost je ključna pri delu z lesom, saj omogoča prenos znanja med različnimi disciplinami in reševanje izzivov, s čimer se ukvarjajo vrhunski znanstveniki, ki z novimi spoznanji premikajo meje uporabnosti lesa.

Serija v treh delih Gora ni večna postavlja v ospredje vprašanje spreminjanja podnebja in posledic, ki jih imajo te spremembe na gorski svet. Ni pa to edini vzrok spreminjanja gora. Vseskozi so navzoči tudi naravni procesi propadanja in preobražanja, bolj ali manj neodvisni od človeka. V vsaki izmed treh epizod dokumentarne serije z naslovom Gora ni večna bo v ospredju nosilni lik, ki iz različnih vidikov pripoveduje in osmišlja obravnavano tematiko. O spreminjanju gora in njegovih posledicah bodo tako govorili alpinistka in raziskovalka Irena Mrak, geograf, raziskovalec in gornik Miha Pavšek ter Jaka Ortar, prav tako geograf ter alpinist in alpinistični smučar. Povezovalni element vsake epizode bo pripovedka oziroma mit, ki se navezuje na kraj, na katerem se bodo epizode začele, ter priča o posledicah usodne soodvisnosti med naravo (goro) in človekom. Trije osrednji pripovedovalci bodo ob alpinističnem vzponu ali kakšni drugi gorniški aktivnosti govorili o svojih izsledkih, dognanjih, znanstvenih raziskavah in meritvah. Pri tem jih bodo spremljali soplezalci in sodelavci, prav tako aktivni in angažirani glede problematike nenehnega spreminjanja gora, ki vsebinsko zaokrožujejo epizodo.

Film Vrh Julijcev je nastal v istoimenskem projektu, ki povezuje partnerje varstva narave, kmetijstva, gozdarstva, planinstva in turizma za ohranjanje narave Triglavskega narodnega parka. Film skozi oči ljudi, ki v parku živijo, delajo ali ga obiskujejo, predstavlja različne vidike in odgovarja na vprašanja, kako lahko prispevamo k ohranjanju bogastva narave edinega narodnega parka v Sloveniji ter sobivanju narave in človeka na tem območju.

Ugodno stanje ohranjenost vrst in habitatnih tipov omrežja Natura 2000 je določeno z referenčnimi vrednostmi. Prikazana je metoda določanja referenčnih vrednosti v Sloveniji, ki je temeljila predvsem na izhodiščnih in trenutnih vrednostih. Opisane so značilnosti določenih referenčnih vrednosti. Referenčne vrednosti so formalizirane kot dolgoročni podrobni varstveni cilji v Programu upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028