Digitalna knjižnica

Sredi sedemdesetih let 20. stoletja so začeli alpinisti v Zahodni Evropi z enim očesom pogledovati proti vzhodu celine, proti Poljski. Od tam so prihajale vesti o nekih fantih, ki v Hindukušu plezajo nore stvari, nekatere celo pozimi. Bolj ko so se večali njihovi uspehi, bolj so naraščali njihovi apetiti po himalajskih vzponih.

Gre za izobraževalno-svetovalno oddajo, ki obravnava domala vse vidike kmetijstva v najširšem pomenu besede. Prvenstveno se ukvarja z neposrednimi deležniki (proizvajalci v posamezni kmetijski panogi) in njihovimi izkušnjami, problemi in praktičnimi rešitvami, vsebino pa nadgrajuje s strokovnjaki in drugimi deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj te gospodarske panoge. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah

"Rada te imam," sem rekla prvemu, ki me je čakal zgoraj, pod slapom. Te besede so bile tako občečloveško globoke in čiste, kakršen je bil slap Vernall, ki je preko granitne stene hrumeče padal v globino. Čudila sem se, kako me v dno duše pozna in ve, kaj mi pomeni ta raztežaj, ki sem ga končno presegla.

V diplomskem delu je predstavljena interpretacija dediščine, njen razvoj v stroko in sredstva, ki jih uporablja za doseganje zastavljenih ciljev. Razvoj interpretacije dediščine je potekal sočasno z razvojem narodnih parkov v Združenih državah Amerike. Ameriškemu zgledu so nato sledile številne druge države, med drugim tudi Nova Zelandija in nekoliko kasneje Slovenija. Sprva so upravljavci zavarovanih območij interpretacijo dediščine uporabljali zgolj kot obliko javne storitve, namenjene zabavanju obiskovalcev, kasneje pa so prišli do spoznanja, da lahko interpretacija dediščine bistveno pripomore k učinkovitejšemu reševanju številnih vprašanj in problemov, povezanih z zavarovanimi območji. Namen diplomskega dela je predstaviti in geografsko ovrednotiti interpretacijo dediščine kot eno izmed možnih orodij upravljavcev Triglavskega narodnega parka in Narodnega parka Fiordland na Novi Zelandiji za uspešnejše preprečevanje degradacije obeh parkov ter njune naravne in kulturne dediščine. Pri izdelavi diplomskega dela je bila opravljena analiza in primerjava razvoja ter udejanjanja interpretacije naravne in kulturne dediščine v Triglavskem narodnem parku ter Narodnem parku Fiordland. Na podlagi opravljene analize in primerjave ter seznanjenja z razvojem in sredstvi interpretacije dediščine drugod po svetu so podani konstruktivni predlogi nadaljnjega razvoja interpretacije dediščine v Triglavskem narodnem parku. Slednji pa bi se moral med drugim še bolj opreti na spoznanja geografske stroke.

Anapurna je gora preizkušenj. Na njej so se kalila in preizkušala velika imena svetovnega alpinizma. Slovence je privlačila od samih začetkov našega himalaizma – na njej je temelje že leta 1969 postavila odprava pod vodstvom Aleša Kunaverja, uspehe je v njenem skalovju dosegla odprava pod taktirko Staneta Belaka, želel si je je Nejc Zaplotnik, kot velika želja, skoraj obsesija, pa se je zasidrala v Slavka Svetičiča. Ta se je pod njeno vznožje vračal, na njej doživljal svoje velike vzpone in padce. A Anapurna se Slovencem vse do leta 1995 ni vdala. 29. aprila 1995 pa sta končno na njenem vrhu stala brata Karničar. S tem trenutkom smo Slovenci sklenili krog vseh osvojenih osemtisočakov. Uspeh bratov je bil popoln, saj sta se z njenega vrha spustila s smučmi in s tem postavila nov mejnik svetovnega himalaizma. Poleg njiju je v tej odpravi zablestel tudi Tomaž Humar, ki ga je kot nekoč Slavka ta gora na neki način priklenila nase. Tudi on se je k njej še vrnil in poklonila mu je njegov zadnji uspeh.

Šiša Pangma, 8046 metrov visoka gora himalajska gora stoji v Tibetu. V jeziku domačinov njeno ime pomeni Cvet nad travnato planoto. Tako jo doživi opazovalec, ko zasije pred njim na obzorju kot mogočna ledena vrtnica. Nezemsko visoka, nedostopna in mamljivo privlačna. Do leta 2013 je glavni vrh gore skušalo doseči kar deset slovenskih odprav, a le dve sta bili uspešni. Za plezalce ostaja Šiša Pangma vselej izjemno zanimiv cilj.

So vam všeč zeliščni čaji? Potem v naravi nabirajte najboljše sestavine in si iz njih pripravljajte lastne čajne mešanice. Ob pravem času nabrana in lepo posušena zelišča bodo najbolje ohranila značilni vonj in okus ter blagodejne učinke. -Preprosto opravljeno: iskanje pravih rastlin in njihova pravilna določitev - Osnove: nabiranje zelišč ter njihovo sušenje in mešanje - Podrobnosti: priprava, okus in učinkovanje 68 zelišč - Praktični napotki: številni nasveti za urejanje zeliščnega vrta in uporabo naravnih zelišč v kuhinji

Alpinisti K2 imenujejo »divja gora« in ga imajo za najnevarnejšega od vseh osemtisočakov, precej zahtevnejšega od Mount Everesta. Tudi za Stipeta Božića je bil najtežji prav vzpon na K2, 8611 metrov visoko, drugo najvišjo goro sveta.Knjiga K2 - zmagoslavje in tragedija je pretresljiva zgodba o vzponu na to »divjo goro«, o športnem zmagoslavju, ki se je na sestopu z vrha sprevrglo v krčevit boj za preživetje. Stipe Božić je napisal več alpinističnih in potopisnih knjig, toda prav v tej je podal svojo najdramatičnejšo plezalsko izkušnjo, ki ga je pripeljala do psihičnega in telesnega roba, pustolovščino, v kateri se je neprekinjeno boril za svoje življenje in za življenje svojih plezalskih tovarišev. Stipe Božić je eden od najuspešnejših hrvaških in svetovnih alpinistov.

V šoli so mi rekli, da sem len, da ne znam nič, a kljub temu … me je pa le škoda, ker imam tako lep dar govora … Pojma nisem imel o številkah, ampak besede … Besede so mi pa vedno ležale. In to drži: zgodbe alpinista Metoda Humarja (1939–2012), ki jih je v njegovih zadnjih mesecih življenja zapisovala nečakinja Andreja, niso tipična gorniška literatura, osredotočena na alpinistične podvige, četudi zajemajo lep del knjige in pišejo prvovrstno kroniko slovenskega alpinizma. Gre za slikovite, osebno zelo iskrene, zlasti pa iskrivo duhovite pripovedi nenavadnega kamnoseka izpod kamniških planin, vrhunskega plezalca, reševalca, enega naših prvih Himalajcev in dolgoletnega imetnika višinskega rekorda.

Vsak osemtisočak Himalaje je samosvoj – in tudi vsak vzpon nanj je, kot pravijo alpinisti, zgodba zase. 8035 m visoki Gašerbrum II neupravičeno sodi med lažje osvojljive vrhove tega sveta, saj lahko postreže s prav takšnimi pastmi kot katerikoli izmed velikanov Himalaje. To so spoznali tudi slovenski alpinisti. V filmu se prepletata zgodbi dveh odprav: prva je bila leta 1986, ko je bil ta vrh osvojen kot drugi osemtisočak v okviru odprave, in osemnajst let kasneje še druga – to je bila univerzitetna odprava, ki si je za cilj postavila smučanje s tega vrha. V filmu pa se kot tretja zgodba vplete tudi vzpon na nekoliko nižji himalajski vrh, ki je po zahtevnosti primerljiv s slovitim K2 – Gašerbrum IV. Ta je leta 1995 terjal svoj davek – izvrstnega slovenskega alpinista Slavka Svetičiča.

Lotse, četrta najvišja gora na svetu, je bila prvič osvojena leta 1957. Med svetovno alpinistično javnostjo pa je poznana predvsem po izjemno zahtevni južni steni. V njej so se odvijale najbolj dramatične, epske zgodbe svetovnega himalaizma. In pri tem so imeli zelo pomemben delež tudi slovenski alpinisti. Tehnično skrajno zahtevna in predvsem izjemno nevarna stena je zasipavala plezalce s plazovi, vedno znova, brez konca. Kljub izjemnim naporom in skrajni nevarnosti pa so se vztrajno pomikali navzgor. Vsak meter je bil prigaran in nič ni bilo podarjenega. Steni ni bilo videti konca. Kot bi se tri severne stene Triglava postavile druga vrh druge. Za vztrajanje v tej smrtno nevarni igri sta bili potrebni izjemna motivacija in popolna predanost cilju.

Gašerbrum je skupina osmih vrhov, ki skupaj tvorijo nekakšen gorski amfiteater. Najvišji med njimi, očem vse do zadnjega skrit, je 8068 metrov visok Gašerbrum 1 oziroma Skriti vrh (Hidden Peak). Prvi so Skriti vrh osvojili Američani leta 1958, na vrh pa sta po jugovzhodni strani stopila Pete Schoening in Andy Kauffman. Slovenija je po vrhu Gašerbruma 1 posegla trikrat. Prvič se je spopadla s to goro leta 1977, ko sta njen vrh osvojila Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj. Skoraj dve desetletji pozneje, leta 1995, sta vrh osvojila in se z njega spustila na smučeh oziroma smučarski deski Marko Čar ter Iztok Tomazin. Zadnja odprava na Gašerbrum 1 je bila avgusta lani, a ji je žal narava preprečila vzpon na vrh. Gašerbrum je neke vrste mejnik slovenskega alpinizma ...