Priložnostne publikacije (Pomožni objekti - smernice za gradnjo in oblikovanje v Gorenjski regiji)
Javni zavod Triglavski narodni park izdaja tudi priložnostne publikacije. Ta publikacija je del prizadevanj za ohranjanje oziroma dvig prostorske kulture na območju Triglavskega narodnega parka. Predlagane usmeritve želijo vzpostaviti ravnovesje med potrebami prebivalcev, ki se skozi evolucijo načina bivanja oziroma bivalnih navad spreminjajo in vedno odražajo tudi v prostoru, ter ohranjanjem čim bolj skladne in trajnostne podobe prostora.
Razvoj ekoturizma na območju Triglavskega narodnega parka
Slovenija ima zelo dobre možnosti za razvoj ekoturizma zaradi vseh naravnih danosti in zelenih območij. V zaključnem projektu obravnavamo razvoj ekoturizma in ponudbo ekoturističnih proizvodov na območju Triglavskega narodnega parka. Najprej smo definirali pojma ekoturizem in trajnostni turizem ter predstavili območje, na katerem smo se osredotočili na naravne in kulturne znamenitosti. Preučili smo ekoturistično ponudbo in organizacije, ki vplivajo na razvoj Triglavskega narodnega parka, in izpostavili njihovo delovanje, naloge in posebnosti. Podrobneje smo opisali primere dobrih praks na območju Triglavskega narodnega parka. Nazadnje smo se posvetili intervjuvanju odgovornih za razvoj turizma na območju in nekaterim ponudnikom ekoloških turističnih storitev ter ponudili usmeritve za nadaljnji razvoj ekoturizma na območju Triglavskega narodnega parka.
Vir
Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije - Turistica
Leto
2020
Tip
Diplomsko delo
Format
Spletna stran
Avtor
Nina Bavdek
Ključne besede
turizem, ekoturizem, trajnostni turizem, razvoj ekoturizma, Triglavski narodni park
"Pustimo delček narave naravi" Triglavski ledenik in druge zgodbe
V studiu Prvega smo gostili dr. Aleša Smrekarja in mag. Miho Pavška z Geografskega Inštituta Antona Melika.
Mag. Miha Pavšek in dr. Aleš Smrekar z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU o izginjanju Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto, edinih na južni strani Alp, varovanju okolja, vplivu turizma.
Vodnik za obiskovalce Biosfernega območja Julijske Alpe - zima (Zima 2019/2020)
V tej številki si lahko, poleg namigov kaj početi v parku in napotkov za obisk, preberete tudi: Spoštljivo in odgovorno obiskovanje zimske narave; Pr' Psnak- ekološka kmetija; K' bo ankret prtisnov mraz.
Koče le na obnovljive vire energije - Sonce, veter in biomasa na Kriških podih
Električna energija je danes nepogrešljiv del vsakdanjega življenja. Visoko razvite tehnologije pridobivanja in distribucije električne
energije zagotavljajo dobavo z visoko zanesljivostjo in razpoložljivostjo,
zato se redkokdaj sprašujemo, kje, kdaj in kako električno energijo dejansko uporabljamo
Vir
Planinski vestnik (PZS), Planinska zveza Slovenije
Leto
2019
Tip
Revija
Format
Dokument (PDF, DOC, ...)
Avtorji
Mitja Mori, Boštjan Drobnič, Dušan Prašnikar, Tadej Auer
V tej številki časopisa si lahko preberete: Forum zainteresirane javnosti; Dejavnosti na visokogorskih jezerih v letu 2019; Odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst; Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov; Velike zveri; Naravovarstveni nadzor v poletni sezoni 2019; Nova arheološka odkritja; Način branja prostora; Stavbna tipologija- zgornjesavski stavbni tip; Približajmo biosferna območja prebivalcem; Spremljanje in usmerjanje obiska; Skupnost šol Biosfernega območja Julijske alpe 2019/20; Nadzorniku iz ZDA k srcu prirasle JUlijske Alpe.
Znanstveno izobraževalni časopis obravnava prispevke, ki se nanašajo na raziskovanje in varovanje žive in nežive narave ter materialne in nematerialne kulturne dediščine na območju Triglavskega narodnega parka in na širšem območju Julijskih Alp.
Strokovno posega v naravoslovje, družboslovje in povezovalne vede. Prispevki so v obliki znanstvenih člankov in kratkih novic. Acta triglavensia je nadaljevanje Triglavskih razgledov.
Ena od novosti prihodnjega leta bo, da nekatera območja na Pokljuki ne bodo več prosto dostopna. Bodo pa na začetku planote odprli info točko, kjer bodo na voljo vse informacije, kam in kako po Pokljuki. Razlog je predvsem varstvo koconoge kure oziroma divjega petelina, ki ga je Fran Saleški Finžgar imenoval ‘kralj ptic’ za Ivana Tavčarja pa je bil ‘gozdne perutnine vladar’. Več o petelinu, pa tudi o tem, kako je na Pokljuki z alpskim svizcem, nam je povedal Andrej Arih, vodja oddelka za naravo v javnem zavodu Triglavski narodni park.
Vir
RTV Slovenija (RTV365)
Leto
2019
Tip
Podkast
Format
Zvok
Ključne besede
Andrej Arih, Triglavski narodni park, Pokljuka, divji petelin, mirna območja
Otroški časopis (Časopis Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe 2019 / 2020)
Vodnik za mlade obiskovalce Triglavskega narodnega parka je namenjen otrokom, da na preprost in razumljiv način izvedo veliko novega o fantastični raznolikosti življenja – biodiverziteti. V tej številki časopisa si lahko preberete: Pot pod noge; Varno v gore; Visoka greda je zakon; Biodiverziteta v Trenti; Raznolika narava, raznolike hiše.
Raziskava letnih športnorekreacijskih aktivnosti v Triglavskem narodnem parku : diplomska naloga višjega strokovnega izobraževanja
Izvajanje športnorekreacijskih aktivnosti v Triglavskem narodnem parku se iz leta v leto povečuje. To terja svoj davek in povečuje pritisk na naravno okolje. Edini narodni park v Sloveniji je zaradi svoje izjemne narave priljubljena destinacija mnogim tujim in tudi
slovenskim državljanom. Ker živimo v času modernih tehnologij, veliko športnih navdušencev v Triglavskem narodnem parku svoje aktivnosti beleži z raznimi aplikacijami. Ena izmed najpriljubljenejših je Strava. Tu lahko vsak uporabnik dostopa do baze podatkov, ki prikazuje pojavljanje različnih športnih aktivnosti v prostoru. Raziskava temelji na podrobni analizi baze podatkov aplikacije Strava, na tako imenovanih toplotnih mapah. Osredotoča se na najbolj obremenjena območja s pohodništvom, gorskim
kolesarstvom in vodnimi športi v Triglavskem narodnem parku, kje prihaja do prekrivanj obremenjenih poti z mirnimi conami in kje v parku prihaja do kršitev zakonodaje. V zadnjem delu je predstavljena rešitev problematike nepoznavanja dopustnosti izvajanja športnorekreacijskih aktivnosti v parku. Glede na vedno večji obseg izvajanja športnorekreacijskih aktivnosti bi bilo smiselno stanje v prostoru prek dane aplikacije stalno spremljati in s pomočjo rezultatov usmerjati športne aktivnosti v parku.
Vir
Biotehniški center Naklo, Višja strokovna šola
Leto
2019
Tip
Diplomsko delo
Format
Spletna stran
Avtor
Sara Rendulič
Ključne besede
Triglavski narodni park, poletne športnorekreacijske aktivnosti, mirne
cone, obremenjenost prostora, ohranjanje narave