Digitalna knjižnica

Pogosto spregledana neživa narava nam pomaga razumeti pokrajino in procese v njej, je pa tudi glavna opora vsakega planinskega čevlja in predmet občudovanja ob osvajanju gorskih vrhov. Njeno poznavanje in razumevanje lahko razkrijeta marsikatero skrivnost, tudi o nas samih.

Prispevek se z različnih zornih kotov loteva vprašanj odnosa do dediščine v Triglavskem narodnem parku (TNP).

V zadnjih dvajsetih letih postaja energetska oskrba sredogorskih in visokogorskih planinskih postojank v Triglavskem narodnem parku okolju prijaznejša. Čedalje večji delež električne energije je proizveden iz sončne in vetrne energije. V dveh tretjinah analiziranih primerov imajo električni generatorji le vlogo rezerve. Premog se za ogrevanje prostorov ne uporablja več, kurilno olje vse manj, kot smiselna investicija v prihodnje pa se nakazujejo sprejemniki sončne energije.

V tej številki časopisa si lahko preberete: 10 let razglasitve Biosfernega območja Julijskih Alp; Trajnostni turizem v Alpah; Tolminske Ravne; Zaključena obnova stenskih poslikav; Podzemna voda v Trglavskem narodnem parku; Deležniki o rabi obnovljivih virov energije v TNP; Znak kakovosti TNP; Otroci so raziskovali tradicionalno znanje; Mladi nadzorniki v letu 2013.

Diplomsko delo obravnava rabo obnovljivih virov energije v izbranih planinskih postojankah na območju Triglavskega narodnega parka. Izbor energetskih virov, ki zagotavljajo postojankam nemoteno oskrbo, je ključnega pomena, predvsem v okoljsko ranljivih visokogorskih območjih. V delu je predstavljeno pridobivanje oziroma oskrba z energijo v izbranih planinskih postojankah, zgled dobre prakse iz tujine, ki je trenutno vodilni primer energetsko samozadostne planinske postojanke v alpskem prostoru ter možnosti oskrbe z obnovljivimi viri. Poseben poudarek je namenjen obnovljivima viroma energije, ki sta na tem območju najbolj učinkovita, to sta sončna in vetrna energija. Izdelana je ocena možnosti povečanja rabe obnovljivih virov tam, kjer okolje to še dopušča in se hkrati izkazuje potreba po dodatni energiji.

V Sloveniji je zaradi razpršenosti poselitve povezanost z javnim vodovodom relativno majhna. Zato obstaja veliko malih vodnih zajetij, ki se uporablja za lastno oskrbo s pitno vodo, katere kakovost pa običajno ni znana ali pa je celo slaba. Na preučevanem območju na planoti Pokljuka (Mrzli studenec, Goreljek, Gorjuše, Koprivnik in Podjelje) se še vedno veliko ljudi samih oskrbuje s pitno vodo (zajem izvira, vodnjak), saj ponekod nimajo druge izbire ali pa bolj zaupajo sistemu, ki se uporablja že vrsto let. Glavni cilj diplomskega dela je bila anketa, prek katere sem ugotovila, kakšen je sistem oskrbe s pitno vodo na izbranih naseljih Pokljuke. Poleg tega pa so bile opravljene še analize vode (TOC, TN in mikrobiološke analize) za oceno stanja kakovosti posameznih vodnih zajetij. Rezultati analize vode so pokazali, da je na nekaterih zajetjih voda mikrobiološko onesnažena s fekalnimi bakterijami, kar bi bilo treba potrditi s podrobnejšimi analizami vode za posamezne mikrobiološke parametre. V zaključku sem podala tudi možnosti priključitve na večji vodovodni sistem na preučevanem območju, kar bi prebivalcem omogočalo večjo varnost in dostopnost.

Pričujoča razprava se osredinja na raznovrstne prakse dediščinjenja, s katerimi različnimi družbeni akterji sooblikujejo kulturo dediščine v Triglavskem narodnem parku v času priprave in sprejemanje Načrta upravljanja, pri katerem sodelujejo tudi prebivalci parka. Da bi analizirali pomen nove oblike upravljanja pri delovanju parka posebej poudarjam spremembe v polju tvornosti akterjev, ki so sodelovali pri pripravi in sprejemanju načrta.

Monografija se osredotoča na reliefno analizo Doline Triglav skih jezer in naravovars tveno vrednotenje reliefnih oblik.

Znanstveno izobraževalni časopis obravnava prispevke, ki se nanašajo na raziskovanje in varovanje žive in nežive narave ter materialne in nematerialne kulturne dediščine na območju Triglavskega narodnega parka in na širšem območju Julijskih Alp. Strokovno posega v naravoslovje, družboslovje in povezovalne vede. Prispevki so v obliki znanstvenih člankov in kratkih novic. Acta triglavensia je nadaljevanje Triglavskih razgledov. 

Drugega avgusta 2013 je v Trenti pri Kugyjevem spomeniku, na tej markantni točki Julijskih Alp, potekala slovesnost ob 60-letnici postavitve spomenika dr. Juliusu Kugyju (1858–1944). Velikemu prijatelju in poetu Julijskih Alp je spomenik Planinska zveza Slovenije postavila ob svoji 60-letnici 3. avgusta 1953.

V Sloveniji je 176 planinskih postojank, ki skupaj z obiskovalci predstavljajo velike obremenitve na okolje. Predvsem koče povzročajo največje obremenitve s svojim materialnim oskrbovanjem, energetsko oskrbo ter ravnanjem z odpadnimi vodami in trdnimi odpadki. Največja zgostitev planinskih poti in prav tako tudi planinskih koč je v Triglavskem narodnem parku, ki je hkrati tudi najbolj strogo zavarovan del Slovenije. Zaključna seminarska naloga se posveča proučevanju različnih načinov oskrbovanja in njegovih, predvsem okoljskih, pa tudi ekonomskih in socialnih vplivov pri planinskih kočah v Triglavskem narodnem parku. S preučevanjem literature in s pomočjo anketnega vprašalnika ter dela na terenu so bili opredeljeni različni načini oskrbovanja planinskih koč (z avtomobili, traktorjem, konji ali nosači, tovornimi žičnicami, helikopterjem) ter njihovi okoljski, ekonomski in socialni vplivi. Kot najboljši način oskrbovanja so se izkazale tovorne žičnice in oskrbovanje s konji, kot najslabši način pa oskrbovanje s helikopterjem.

"Polmesec na planikami" je dokumentarni film o prvi džamiji v Alpah, ki je bila leta 1916 zgrajena v slovenskem Logu pod Mangartom. Džamijo so zgradili bošnjaški vojaki na Soški fronti, ki so se borili na strani Avstro Ogrske in predstavlja edinstven primer islamske arhitekture v alpskem prostoru. Film vleče paralele in refleksije s sedanjim časom, z Bošnjaki, ki so se preselili v Slovenijo iz ekonomskih razlogov in njihovimi 30 letnimi napori, da bi zgradili džamijo v Ljubljani, kar se je 2019 končno tudi realiziralo. Film sooča različne strani - slovensko, bošnjaško in italijansko ter nas vodi od Bosne in Hercegovine preko Jesenic do vrhov Julijskih Alp nad Sočo.