Digitalna knjižnica

V letošnjem letu praznujemo 60 let Slovenske planinske poti – najstarejše daljinske poti oz. transverzale v Evropi. Pohodništvo in planinstvo v zadnjih letih strmo naraščata po priljubljenosti tudi kot turistični produkt. Vse več ljudi se odloča za večdnevno hojo od koče do koče oz. hotela do hotela, kar potrjuje tudi večji obisk pohodnikov na znanih evropskih poteh kot so Top trails v Nemčiji in Salzburger Almenweg, Donausteig, Adlerweg, Kalkalpenweg v Avstriji.

V diplomskem delu smo posebno pozornost posvetili prav pohodništvu in kolesarstvu, ki sta potencialna, a premalo izkoriščena turistična produkta tako v Zgornjem Posočju kot na področju celotne države. V začetnem delu smo opredelili osnovne pojme in terminologijo, ki se nanaša na pohodništvo, kolesarstvo, turizem in športno rekreacijo. Sledi predstavitev turističnega območja Kobarid-Tolmin z zgodovinskim in geografskim orisom ter predstavitev celotne turistične ponudbe. Nekaj besed smo namenili tudi razvoju ter vlogi pohodništva in kolesarstva v turističnem prostoru. Dotaknili smo se problemov na področju etike, varstva narave ter pravne podlage za izvajanje rekreacijskih dejavnosti v TNP-ju. Predlagali smo izletne oz. pohodniške in kolesarske ture, ki so turistično najbolj zanimive. Večjo pozornost smo namenili analizi stanja na področju turizma v povezavi s pohodništvom in kolesarstvom omenjene destinacije. S SWOT analizo smo ugotovili, kakšne so prednosti, slabosti, nevarnosti in priložnosti pohodniškega in kolesarskega turizma. Predstavili smo tudi primere dobrih praks v slovenskih pokrajinah ter na tujih trgih. V zaključnem delu smo na podlagi zbranih in obravnavanih podatkov predstavili nekatere smernice za nadaljnji razvoj turističnega proizvoda kolesarstva in pohodništva. Pomemben del tega so pohodniški in kolesarski projekti, ki se bodo izvajali tudi v prihodnje.

V tej zloženki najdete informacije o šotnih barjih na Pokljuki ter o učni poti Goreljek.

Omejevanje rekreacijskih dejavnosti v TNP: Triglavski narodni park (TNP) je zavarovano območje, kjer se prednostno varuje narava, obenem pa je namenjen obiskovanju za turistične, rekreacijske in športne namene (v nadaljevanju rekreacijske). Navzkrižje interesov lahko vodi v konflikt, zato je pomembno, da obiskovanje poteka na način, ki je za naravo čim manj moteč. Razmah rekreacijskih dejavnosti na območju parka je v zadnjih letih dosegel neslutene razsežnosti in veliko raznovrstnost.

Prispevek povzema V. simpozij etnologov konservatorjev (SEK) Slovenije in Hrvaške o varstvu nepremične kulturne dediščine, ki je potekal med 9. in 11. oktobrom 2013 v Logu v Trenti v Triglavskem narodnem parku.

Prispevek opisuje življenje na planini Sleme in Medrje na Tolminskem.

Podlaga za raziskavo stanja nepremične kulturne dediščine na območju Triglavskega narodnega parka so bili javno dostopni seznami zbirnega registra kulturne dediščine v Republiki Sloveniji in avtorjevo večletno terensko delo. Območje vsebuje več za prepoznavnost parka pomembnih enot dediščine, kot so naprimer značilne zasnove domačij, stavbarstvo pašnih planin, dvojni kozolci v Bohinju in druge starejše pojavne oblike, ki dokazujejo človekovo tesno povezanost z naravnim okoljem.

Raziskave, ki se ukvarjajo z dediščino kot družbenim konstruktom, se navadno osredinjajo le na odrasle, nas pa je zanimalo, kako otroci dojemajo naravno in kulturno dediščino v okolju, ki jih obdaja. Učence osnovne šole v Srednji vasi v Bohinju smo prosili, da fotografirajo svoje okolje. Ob fotografijah smo nato opravili pogovore, v katerih so otroci razložili, kaj so slikali. Zanimalo nas je predvsem, kako otroci razumejo dediščino ter katere pomene ji pripisujejo. Prispevek skuša iz otroške perspektive podati nekoliko drugačen pogled na razumevanje dediščine.

Triglavski narodni park je namenjen varovanju narave, obenem pa tudi rekreaciji, ki je zaradi vplivov na okolje podvržena regulaciji. V prispevku so predstavljene strategije različnih skupin športnikov za rahljanje in spreminjanje omejitev, določenih v Zakonu o Triglavskem narodnem parku in nastajajočem načrtu upravljanja. Avtorja s konceptom rekreacijskega avanturizma pojasnjujeta, zakaj je stroga naravovarstvena politika v tem primeru smiselna.

V prispevku je orisan pregled planinstva oziroma planšarstva in s planšarstvom povezane kulturne dediščine na območju Triglavskega narodnega parka. Poudarjena so aktualna vprašanja, razhajanja, zbliževanja in premoščanja razlik med razumevanji in izkušnjami planšarstva in planšarske kulturne dediščine raznovrstnih deležnikov, od neposrednih akterjev v planinah do zastopnikov javnega interesa.

Članek analizira predstave o tradicionalnosti sodobnih turističnih prireditev Kravji bal, Vasovanje in Kmečka ohcet. Primerja predvsem vsebine prireditev v času njihovega nastanka, v petdesetih in deloma tudi šestdesetih letih prejšnjega stoletja ter v sodobnosti, pri čemer se med drugim posveča razumevanju "etnografske ustreznosti".

Dolina Trenta v Julijskih Alpah, ki v celoti spada v območje Triglavskega narodnega parka, ima za sabo pisano zgodovino, četudi se lahko sodobnemu turistu zdi, da se je v njej čas ustavil. Avtor v članku razkriva pet temeljnih obdobij ali paradigem razvoja, v katerih se je oblikovalo razmerje prebivalcev doline do okolja in sta se spreminjala njegova raba in pomen. Pri tem se avtor ne opira na modernistično, dediščinsko ali folkloristično razmišljanje, pri katerih sta izhodišči enosmerni razvoj in struktura, temveč ga zanimata večsmerni razvoj in proces v kulturno-ekološkega obzorju.